Tri največje stranke zdajšnje koalicije bodo obdržale večino

Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) se bo o sodelovanju po evropskih volitvah najprej posvetovala z levosredinskimi socialisti (S&D) in liberalci (Renew), je povedala vodilna kandidatka EPP za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen. Te tri stranke so sicer glede na delne izide ohranile večino v Evropskem parlamentu. "Ta rezultat sredinskim strankam prinaša veliko odgovornost. Morda so med nami razlike pri posameznih vprašanjih, vendar pa si vsi prizadevamo za stabilnost ter močno in učinkovito Evropo," je še povedala vodilna kandidatka zmagovalne stranke na evropskih volitvah.

Vodilni kandidat S&D Nicolas Schmit je izrazil zadovoljstvo nad tem, da se nakazuje ponovno sodelovanje demokratičnih sil, pri čemer pa je poudaril, da socialni demokrati niso pripravljeni sodelovati s tistimi, ki želijo oslabiti Evropo. Glede pogojev njegove politične skupine za podporo trenutni predsednici Komisije za nov mandat je pojasnil, da je ključno, da sedejo skupaj in oblikujejo trden program, s katerim bodo odgovorili na pričakovanja ljudi. "Prepričan sem, da lahko skupaj poiščemo način, kako vladati Evropi v teh težkih časih, ko so pričakovanja od Evropskega parlamenta in bodoče Evropske komisije zelo visoka," je povedal. Da so pripravljeni v prihodnjem petletnem obdobju odigrati konstruktivno vlogo, je zagotovil tudi vodilni kandidat Zelenih Bas Eickhout, čigar stranka doslej ni sodelovala v koaliciji.

Na evropskih volitvah, ki so v nedeljo v Belgiji potekale skupaj s parlamentarnimi, je glede na delne izide največ glasov osvojila skrajno desna Vlaams Belang, ki pa ohranja enako število poslancev kot doslej, in sicer tri. Prav toliko jih bo od 22, kolikor jih pripada Belgiji, imela desna, nacionalistična N-VA. Vlaams Belang, ki si prizadeva za neodvisnost Flandrije, v Evropskem parlamentu sedi v politični skupini Identiteta in demokracija (ID), ki je na tokratnih volitvah najbolj okrepila svoje vrste. Osvojila je nekaj več kot 14 odstotkov glasov. N-VA je medtem članica Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), v katero bo prav tako prispevala tri sedeže. Pripadlo ji je 14 odstotkov podpore. Od preostalih strank bodo štirje sedeži pripadli dvema strankama iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), štirje strankam iz politične družine liberalcev (Renew), štirje strankam iz vrst socialdemokratov (S&D), dva Zelenim in dva Levici, izhaja s spletne strani z rezultati Evropskega parlamenta.

V Estoniji je zmagala desnosredinska stranka Isamaa, ki jo vodi nekdanji zunanji minister Urmas Reinsalu in je trenutno v opoziciji. Zasedla je dva od sedmih sedežev v Evropskem parlamentu, poroča Politico. Dva sedeža je prejela tudi Socialdemokratska stranka. Stranka Reforma predsednice vlade Kaje Kallas je utrpela veliko škodo. Osvojila je le en sedež – enega manj kot pred petimi leti. Po poročanju Politica je Kallas v svojem prvem govoru izpostavila, da rezultat ne bo vplival na njeno premiersko funkcijo.

Tri največje politične skupine v trenutnem sklicu Evropskega parlamenta – desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), levosredinski socialisti (S&D) in liberalci (Renew) – bodo tudi v novem parlamentu obdržale večino, kažejo prvi neuradni izidi evropskih volitev. Skupaj naj bi imele 404 sedeže, od tega EPP 189, S&D 135, Renew pa 80.

V Litvi je slavila desnosredinska stranka premierke Ingride Šimonyte Domovinska unija – Litovski krščanski demokrati (TS-LKD), ki je osvojila dobrih 20 odstotkov glasov, je sporočila tamkajšnja volilna komisija. Drugo mesto so zasedli socialdemokrati s približno 17-odstotno volilno podporo. S precejšnjim zaostankom sledijo Zavezništvo kmetov in zelenih (8,95 odstotka), sredinski Stranka svobode (7,92 odstotka) in lista zveze demokratov Za Litvo (5,84 odstotka), Volilna zveza Poljakov v Litvi (5,66 odstotka), Zveza ljudstva in pravice (5,35 odstotka) in Gibanje liberalcev (5,3 odstotka).

Na evropskih volitvah na Madžarskem je po prvih podatkih tamkajšnje volilne komisije s 43,5 odstotki glasov zmagala vladajoča stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana. Njena zmaga je bila pričakovana, vendar je v primerjavi z napovedmi dosegla nekoliko nižjo podporo od pričakovane in slabši izid kot pred petimi leti, ko je dobila nekaj več kot 52 odstotkov glasov. Na drugem mestu je stranka Spoštovanje in svoboda (TISZA) njegovega potencialnega konkurenta Petra Magyarja, ki je s 30,99 odstotki glasov presegla pričakovanja. Javnomnenjske raziskave so namreč stranki TISZA pred današnjim glasovanjem napovedovale približno 27-odstotno podporo, Orbanovi stranki Fidesz pa približno 50 odstotkov glasov madžarskih volivcev.

ANO, stranka nekdanjega predsednika vlade Andreja Babiša, je s 26 odstotki osvojila večino čeških sedežev v Evropskem parlamentu in s tem tesno premagala vladno koalicijo SPOLU, ki je dosegla 22 odstotkov. ANO bo imela v Evropskem parlamentu 7 poslancev, SPOLU pa 6. Presenečenje volitev je uspeh skupine Prisega in motoristi, koalicije desne in skrajno desne stranke, ki jo vodi Filip Turek. Ta se je nedavno zapletel v škandal zaradi uporabe neonacističnih simbolov.

Opozicijska liberalna stranka Progresivna Slovaška (PS) nekdanjega premierja Ludovita Odorja je na Slovaškem porazila vladajoče socialdemokrate (Smer-SD) predsednika vlade Roberta Fica, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Fico, ki še vedno okreva po majskem poskusu atentata, je že priznal poraz. Po navedbah AFP je PS prejela 27,81 odstotka glasov, kar ji bo prineslo šest sedežev v Evropskem parlamentu. Smer-SD so volilci namenili 24,76 odstotka glasov, kar pomeni, da bo imela vladajoča slovaška stranka pet evropskih poslancev. Stranka sicer od oktobrske izključitve iz evropskih socialistov in demokratov (S&D) v Bruslju ne pripada nobeni politični skupini. Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna Republika z 12,53 odstotka podpore oz. dvema poslanskima mandatoma, medtem ko sta desnosredinsko Krščansko demokratično gibanje (KDH) in socialdemokratska stranka Glas-SD osvojila po en mandat. Tudi slednja je bila oktobra lani izključena iz S&D.

V Italiji vzporedne volitve kažejo na zmago Bratov Italije. Prejeli so med 26 in 30 odstotkov glasov. Tako je izpolnila cilj, da še dodatno utrdi svoj politični položaj in izboljša svoj rezultat izpred petih let, ko je osvojila 6,44 odstotka glasov. Na drugem mestu je opozicijska Demokratska stranka, ki naj bi dobila od 21 do 25 odstotkov glasov. Sledijo Gibanje petih zvezd (od 10 do 14 odstotkov), Naprej Italija (od 8,5 do 10,5 odstotkov), Liga (med osem in deset odstotkov) ter levo zeleno zavezništvo Alleanza (med pet in sedem odstotkov glasov).

Stranka Bratje Italije italijanske premierke Giorgie Meloni je sicer trenutno v Evropskem parlamentu del skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki naj bi po trenutnih projekcijah v naslednjem sklicu parlamenta imela 70 poslancev.

Belgijski premier Alexander De Croo je po tem, ko je njegova desnosredinska stranka Odprti flamski liberalci in demokrati na današnjih državnozborskih volitvah izgubila velik del glasov, s ponedeljkom napovedal svoj odstop. "Za nas je bil to še posebej težak večer, saj smo izgubili. Od jutri bom predsednik vlade v odstopu," je dejal svojim podpornikom na zborovanju. V Belgiji so poleg evropskih danes namreč potekale še regionalne volitve in volitve v zvezni parlament.