Menu Item
Kandidati za evropske poslance so na soočenju, ki ga je pripravila civilna družba, jasno izrekli nasprotovanje politiki trenutne predsednice Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Nihče izmed sodelujočih si je ne želi videti na tem položaju v prihodnjem mandatu. Pri katerih temah so kandidati še našli skupni jezik in kje so si različni?
Soočenje kandidatov za evropske poslance, ki ga je pripravila Civilna iniciativa Glas ljudstva, je med drugim pokazalo enotnost soočenih kandidatov pri vprašanju, ali na čelu Evropske komisije tudi v prihodnjem mandatu vidijo aktualno predsednico Ursulo von der Leyen.
Kandidatka Gibanja Svoboda in aktualna evropska poslanka Irena Joveva je sprva v oceni dela von der Leyen kot pozitivne izpostavila vzpostavitev sklada za okrevanje in odpornost, enotnost ob vojni v Ukrajini in določene skupne politike, kot je nabava plina ob energetski krizi. “Kot zelo slabe pa izpostavljam dvojne standarde ob genocidu v Gazi,” je rekla in dodala, da je predsednica Evropske komisije del politike, ki si zatiska oči.
Preostali kandidati, ki so se odzvali povabilu civilne iniciative, so se na njene besede ostro odzvali. “Absolutno nasprotujem ponovni izvolitvi von der Leyen, ker je najhujši vojni hujskač v Evropi,” je rekel Uroš Lipušček (Desus in Dobra država). Podobnega mnenja je tudi Nataša Sukič iz Levice. “Vemo, da bi stopnjevala militarizacijo Evrope. Napovedala je komisarja za obrambne zadeve, povečati želi proračun za orožje. To je pot v vojno,” je razložila. “Nasprotujemo temu, da je von der Leyen v tem mandatu naredila karkoli dobrega,” se je odzvala še Violeta Tomič iz liste Nič od tega.
Evropski poslanec Matjaž Nemec (SD) pa je spomnil, da so socialni demokrati za to mesto predlagali komisarja iz Luksembruga Nicolasa Schmita. “Gotovo von der Leyen ni pozitiven lik te politike. Upam, da na tem mestu ne bo ona ali pa kdo, ki je od nje še slabši,” je dodal.
Pri številnih vprašanjih kandidati enotni
Vsi sodelujoči – soočenja se niso udeležili predstavniki SDS, SLS, NSi in Resni.ce – so izrekli podporo tudi ideji, da bi volilno pravico dobili že 16-letniki. Podprli pa so tudi vpis spola v dokument z oznako X kot tretjo možnost. Izrekli so tudi podporo legalizaciji konoplje v rekreativne namene.
Vsi sodelujoči kandidati pa bi podprli tudi direktivo, po kateri bi multinacionalne korporacije plačevale davke v vseh državah, v katerih poslujejo. Sodelujoči pa so enotno podprli tudi uvedbo univerzalnega temeljnega dogodka ob ohranitvi socialnih transferjev.
Vsa vprašanja in odgovore, na katere so kandidati odgovarjali zgolj z dvigom loparčka, si poglejte v spodnjem videu.
Kandidati so odgovarjali tudi na različna vprašanja, ki jih je civilna iniciativa zbrala s pomočjo prebivalcev. A svojih stališč pri tem niso soočili. Tako je Gibanje Svoboda podprlo progresivno obdavčitev ekstremnega premoženja in največjih gospodarskih onesnaževalcev za financiranje pravičnega podnebnega prehoda. “Določene stvari na tem področju se že rešujejo, problem je, da multinacionalke to breme preložijo na potrošnike,” je povedala Joveva.
Nemec je podprl uvedbo hitrih vlakov med glavnimi mesti EU in hkratno omejitev letalskih povezav. “Da bi lahko evropska unija sofinancirala takšne projekte, je treba spremeniti njene pristojnosti,” je rekel in dodal, da bo to gotovo delo poslancev v prihodnjem mandatu.
Sukič se je zavzela za bolj transparentna lastništva medijev. “Nasprotujemo temu, da lastniki medijev vplivajo na urednike in novinarje ter tako krnijo svobodo medijev,” je povedala in izpostavila poročanje medijev o dogajanju v Gazi. Predstavniki vseh prisotnih list pa so se strinjali, da politične stranke ne bi smele biti lastnice medijev.
Lipušček je podprl vključitev spolne in reproduktivne pravice, vključno s pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ter pravico vsake ženske v EU, da lahko naredi varen in brezplačen splav, v temeljno listino človekovih pravic EU. “To pravico je treba razširiti, ljudje morajo biti svobodni. To je ena temeljnih človekovih pravic,” je rekel.
Vladimir Prebilič (Vesna – zelena stranka) je poudaril pomen civilne družbe. “Civilna družba je sestavni del demokratičnih vzvodov,” je poudaril in nadaljeval: “Razočaran sem nad tem, da imamo zbranih kar nekaj podpisov za različne pobude, ki niso šle skozi parlament. Naša naloga bo, da bomo podprli vsako in vztrajali, da se bo o njej odločalo tudi v Evropskem parlamentu.”
Valerija Korošec (Zelenih Slovenije) pa je k temu dodala, da zagovarja sistemsko ureditev civilnih iniciativ. “Da gre denar tja, kamor gredo ljudje. Na ta način imamo v Sloveniji to urejeno pri doniranju enega odstotka dohodnine, kjer o razdelitvi denarja ne odloča javna uprava.”
Tomič je poudarila, da bodo spodbujali prehod v brezogljično družbo. “Tako kot se dela v kapitalizmu, ne moremo razmišljati zeleno. Kapitalizem sam po sebi potrebuje neomejeno rast, naš planet pa je omejen. Tudi reševanja podnebne krize se lotevamo s kapitalistično miselnostjo. Plačujejo najrevnejši, bogati pa se lahko izmaknejo,” je povedala in kot primer izpostavila trgovanje z emisijskimi kuponi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje