Menu Item
Državna volilna komisija (DVK) je preštela vse glasovnice evropskih volitev in štirih referendumskih vprašanj, ki so potekale 9. junija letos. Ob rekordno visoki volilni udeležbi na volitvah, ki je bila 41,8-odstotna, pa v oči bode veliko število neveljavnih glasovnic. Na DVK sicer pojasnjujejo, da se odstotek neveljavnih glasovnic ne razlikuje bistveno od volitev leta 2004 in 2014, a je ob tem treba poudariti tudi to, da se je takrat volitev udeležilo veliko manj ljudi kot letos. DVK smo zaprosili za vpogled v nekatere od neveljavnih glasovnic. Kaj so volilke in volilci napisali nanje?
Izidi volitev v Evropski parlament in izidi štirih referendumskih vprašanj so z današnjim dnem postali uradni, je ugotovila Državna volilna komisija (DVK) na seji. Preštetih je tako 100 odstotkov vseh oddanih glasovnic, prešteli pa so tudi vse glasovnice iz tujine, ki so prispele po pošti.
Po volilni nedelji 9. junija so se mnogi začeli spraševati, zakaj je bilo na letošnjih volitvah v evropski parlament oddanih tako veliko neveljavnih glasovnic. Svoj glas je oddalo 705.941 volilk in volilcev, neveljavnih glasovnic pa je bilo 31.182, odstotek neveljavnih glasovnic je torej znašal 4,42 odstotka.
Dva dni po volitvah sta pred medije stopila direktor DVK Peter Golob in direktor službe DVK Igor Zorčič in odgovarjala na novinarska vprašanja, ali je bilo na letošnjih evropskih volitvah res več neveljavnih glasovnic kot na preteklih volitvah v Evropski parlament.
“Govori se, da jih je bilo največ doslej, kar pa seveda ne drži. Največ neveljavnih glasovnic je bilo leta 2004, in sicer 5,62 odstotka, letos pa jih je bilo 4,4 odstotka. Res je, da je bilo na zadnjih volitvah v Evropski parlament leta 2019 samo 2,1 odstotka neveljavnih glasovnic, ampak pet let pred tem, leta 2014, jih je bilo pa ravno tako 4,19 odstotka,” je dejal Golob.
Morda se letošnje število neveljavnih glasovnic – 31.182 – zdi veliko, vendar je ob tem treba upoštevati tudi dejstvo, da se je letošnjih evropskih volitev udeležilo največ volilnih upravičencev. Za primerjavo: leta 2019 je bilo na evropskih volitvah oddanih 492.457 glasovnic, neveljavnih jih je bilo 10.382; leta 2014 se jih je udeležilo 419.661 ljudi, neveljavnih glasovnic je bilo 17.590; leta 2009 je bilo na volitvah oddanih 482.058 glasovnic, od tega je bilo neveljavnih 18.586; leta 2004 pa je svoj glas oddalo 461.879 ljudi, neveljavnih glasovnic je bilo 25.938.
Kaj piše na neveljavnih glasovnicah?
Na N1 Slovenija smo zato DVK zaprosili za vpogled nekaterih neveljavnih glasovnic, saj nas je zanimalo, kakšne so bile, kaj so ljudje nanje zapisovali, so jih zgolj prečrtavali ali so oddali prazne glasovne liste.
Ob pregledu neveljavnih glasovnic dveh volilnih okrajev smo ugotovili, da je bilo med neveljavnimi glasovnicami kar nekaj praznih glasovnic, iz česar lahko domnevamo, da so volilci glasovnico prevzeli, ker so morda glasovali na referendumih, na evropskih volitvah pa svojega glasu niso želeli oddati.
Veliko neveljavnih glasovnic je bilo takšnih, da so volilci na različnih kandidatnih listah obkrožili kandidate, ali pa so znotraj ene kandidatne liste obkrožili več kandidatov. Našli smo tudi glasovnico, na kateri sta bila obkrožena prva kandidata na vseh kandidatnih listah.
Med pregledanimi neveljavnimi glasovnicami je bilo največ takšnih, ki so bile prečrtane ali počečkane, nekateri volilci so prečrtali prav vse kandidatne liste, še posebej pa je izstopala prečrtana glasovnica preko katere je bilo z velikimi tiskanimi črkami napisano “lopovi”.
Če so pri pregledu neveljavnih glasovnic iz nekaterih prejšnjih volitev volilci zraven pripisali kakšnega kandidata iz sveta slavnih ali športa, pa na N1 pri pregledu glasovnic iz dveh volilnih okrajev tega nismo odkrili. Na glasovnicah so se znašli pripisi “nikogar”, “vsi so isti”, “naj bodo izvoljeni tisti, ki so za dobro državljanov” in “sranje, ne vem”.
“Morda se je neka skupina odločila, da bo na tak način glasovala”
Na vprašanje, zakaj je bilo na glasovnicah obkroženih več kandidatnih list ali pa podeljenih več preferenčnih glasov kandidatom, je direktor DVK Peter Golob odgovoril, da o tem ne more špekulirati, a je dodal, da so bila navodila na glasovnicah zelo jasno in enostavno napisana.
“Na DVK smo pred volitvami večkrat poudarjali, na kak način se glasuje, tako da mislim, da gre morda bolj za namerno glasovanje pri tovrstnih glasovnicah,” je odgovoril. Dodal je, da sicer sami niso preverjali, ali na katerem od volišč zares izstopa število neveljavnih glasovnic, saj je bil odstotek neveljavnih glasovnic med posameznimi volišči bolj ali manj enak.
“Točnega odgovora ne vem, lahko zgolj špekuliram. Je pa res, da gre v nekaterih primerih za manjša volišča, kjer glasuje manj ljudi. Morda se je neka skupina odločila, da bo pač na tak način glasovala,” je še dodal Golob.
Ob podrobnem pregledu glasovanja po posameznih voliščih smo ugotovili, da povprečno število neveljavnih glasovnic znaša med 10 in 15, odvisno od velikosti volišča. Na večjih voliščih je bilo neveljavnih glasovnic več kot na manjših, v nekaterih primerih smo na posameznih voliščih našteli tudi po 36 neveljavnih glasovnic. Na posameznih voliščih je sicer odstotek neveljavnih glasov v primerjavi s številom oddanih glasov znašal več kot 10 odstotkov, na nekaterih manjših voliščih (kjer je bilo oddanih manj kot 100 glasovnic) pa je bilo več kot 30 takšnih, kjer ni bila oddana niti ena sama neveljavna glasovnica.
Kaj je ugotovila DVK?
DVK je na podlagi ugotovljenega izida glasovanja število glasov vsake liste delila z vsemi celimi števili od 1 do 9, nato pa tako dobljene količnike razvrstila od najvišjega proti najnižjemu. Ugotovila je, da so na podlagi zaporedja najvišjih količnikov SDS pripadli štirje mandati, Gibanju Svoboda dva, Vesni, SD in NSi pa po en mandat.
V Evropski parlament so bili z liste SDS izvoljeni Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič, z liste Gibanja Svoboda Irena Joveva in Marjan Šarec, z liste Vesne Vladimir Prebilič, z liste SD Matjaž Nemec in z liste NSi Matej Tonin. Vsi so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi.
Izvolitev evropskih poslancev mora zdaj potrditi še državni zbor. Predsednica državnega zbora mora nato o tem obvestiti predsednika Evropskega parlamenta. DVK je na današnji seji ugotovila še, da so se volivci 9. junija ob vseh štirih referendumskih vprašanjih večinsko izrekli za.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje