Menu Item
Po pretresu, ki ga je v francoski politični prostor z razpisom predčasnih volitev vnesel predsednik Emmanuel Macron, se je že sprožilo kolesje priprav nanje. Skrajno desni Nacionalni zbor po zmagi na evropskih volitvah v boj za premierski položaj pošilja vodjo Jordana Bardello, na levici pozivajo k skupnemu nastopu za ustavitev skrajne desnice.
Na evropskih volitvah v državi je v nedeljo zmagal Nacionalni zbor z več kot 31 odstotki glasov, medtem ko jih je lista vladajočega Preporoda z zavezniki osvojila le nekaj več kot 14 odstotkov. Predsednik Emmanuel Macron je v odzivu naznanil razpustitev parlamenta in predčasne volitve, ki bodo v prvem krogu potekale 30. junija, v drugem pa 7. julija, češ da država potrebuje jasno večino.
“Zaupam v sposobnost Francozov, da bodo sprejeli pravo odločitev zase in za prihodnje generacije,” je danes zapisal na omrežju X in dodal, da je njegova edina ambicija biti koristen za državo, ki jo ima rad. Že v nedeljo je posvaril pred nevarnostjo vzpona nacionalistov in demagogov ter volivce pozval, naj raje pišejo zgodovino, namesto da se ji prepuščajo.
Nacionalni zbor je pozdravil sklic volitev, Marine Le Pen pa zagotovila, da je stranka pripravljena na to, da prevzame vodenje države. V boj za premierski položaj pošiljajo svojega voditelja in tudi vodilnega kandidata na evropskih volitvah, 28-letnega Jordana Bardello, je danes napovedal podpredsednik stranke Sebastien Chenu in zavrnil možnost sklepanja zavezništev z drugimi strankami.
Bardella je na čelo stranke stopil pri le 27 letih in prevzel vodenje iz rok Marine Le Pen, ki je skušala strankarske vrste očistiti povezav z rasizmom in antisemitizmom. Le Pen ostaja vodja poslanske skupine, potem ko je na zadnjih dvojih predsedniških volitvah zasedla drugo mesto, pa naj bi imela leta 2027 najboljše možnosti za zmago doslej. Macron se po dveh mandatih takrat ne bo več mogel potegovati za novega.
Bodo leve stranke uspele skleniti volilno zavezništvo?
Da bi morale stranke oblikovati skupno fronto proti skrajni desnici, se je danes že zavzel vodja socialistov Olivier Faure, čigar stranka se je v nedeljo glede na predhodne volitve leta 2019 okrepila na slabih 14 odstotkov. Podoben poziv je pred njim podal tudi poslanec skrajno leve Nepokorne Francije Francois Ruffin, ni pa še jasno, če bodo leve stranke morebiti celo uspele skleniti volilno zavezništvo.
Tudi v Preporodu, ki sicer že od predhodnih volitev leta 2022 nima večine v spodnjem domu parlamenta, napovedujejo odločen boj za poslanske sedeže. Vodja stranke Stephane Sejourne, ki je tudi zunanji minister, je pozval k mobilizaciji vseh republikanskih sil.
Volitve bodo sicer potekale le malo pred olimpijskimi igrami, ki se bodo v Parizu začele 26. julija. Županjo prestolnice Anne Hidalgo v tej luči odločitev za nove volitve nekoliko skrbi, medtem ko se predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach ne boji posledic za potek iger. Danes je namreč dejal, da predčasne parlamentarne volitve v Franciji ne bodo ovirale olimpijskih iger poleti v Parizu, ki se bodo začele manj kot tri tedne po drugem krogu volitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Francija je vajena volitev in še enkrat več jih bo izvedla. Imeli bomo novo vlado in nov parlament ter vsi bodo podprli olimpijske igre,” je povedal Bach. Dodal je, da francoski politiki enotno podpirajo igre: “Nič ne kaže, da bi se ta enotnost zdaj, le nekaj dni pred začetkom iger, razblinila.”
Pariške igre se bodo začele 26. julija s slovesnim odprtjem na reki Seni, kar bo prvič, da bo otvoritev poletnih OI zunaj glavnega stadiona. Igre bodo trajale do 11. avgusta.
“Razpis predčasnih volitev kaže na Macronovo šibkost”
Odločitev Macrona, da razpiše predčasne parlamentarne volitve, kaže na njegovo šibkost, je za STA dejal analitik z univerze v nizozemskem Groningenu Benjamin Leruth. Na volitvah sicer pričakuje zmago skrajne desnice in oblikovanje koalicijske vlade. “Macron je stisnjen v kot in bi se mu lahko odločitev za razpis volitev vrnila kot bumerang. Že s tem, ko kot predsednik razpišeš volitve, pokažeš, da si oslabljen. Pokažeš, da ti ne gre, da si šibek, kar pa volivcem pošilja slabo sporočilo,” je povedal Leruth.
Pričakuje namreč, da bo po predčasnih parlamentarnih volitvah konec junija v Franciji nastopilo obdobje t. i. kohabitacije, kar pomeni, da predsednik države in premier prihajata iz različnih političnih opcij. Obdobja kohabitacije skozi zgodovino se sicer razlikujejo med seboj, vendar pa običajno pri sprejemanju odločitev prevlada stranka, ki ima večino v parlamentu, in ne predsednik republike, je povedal.
Na volitvah bo zelo verjetno slavila skrajno desna stranka Nacionalni zbor, katere glavni obraz je še vedno Le Pen, saj trenutna francoska vlada ne uživa velike podpore volivcev, leve stranke pa so močno razdeljene, meni analitik. Nekaj podpore bi lahko na drugi strani pridobili desni Republikanci. “Mislim, da nobena stranka ne bo osvojila večine, tako da bodo morali oblikovati koalicijsko vlado, in sicer najverjetneje med trenutno večino pod vodstvom Macrona ter skrajno desnico,” je povedal Leruth. Ob tem je opozoril, da je še prezgodaj za napovedovanje, kaj točno se bo zgodilo.
Meni sicer, da bi se lahko francoska vlada predsednika Macrona, ki po njegovih besedah ne velja ravno za socialno-liberalnega politika, obrnila še bolj v desno. “Najverjetneje bomo dobili tradicionalno golistično vlado, ki na evropski ravni na prvo mesto postavlja francoske interese, doma pa zagovarja ostrejša stališča na področju migracij, je morda bolj varčevalno usmerjena, reže socialne transferje in ima morda celo nekoliko bolj evroskeptično držo,” je ocenil politolog z univerze v Groningenu.
Glede prihodnjih predsedniških volitev leta 2027, na katerih Macron po dveh mandatih ne bo mogel znova kandidirati, je povedal, da bi lahko Le Pen v primeru vstopa v vlado pokazala, da je njena stranka sposobna prevzeti tudi najpomembnejše položaje v državi. Po njegovem mnenju je zelo tvegano, če želi Macron z razpisom parlamentarnih volitev dokazati, da Nacionalni zbor ni sposoben vladati in ga s tem oslabiti pred predsedniškimi volitvami. Številne skrajno desne stranke v drugih evropskih državah so namreč dokazale, da lahko vladajo.
“Prezgodaj je, da bi lahko rekli, kaj točno se skriva za njegovo odločitvijo, vendar pa imam občutek, da gre predvsem za politično preživetje njegove politične stranke,” je dejal Leruth.
Analitik z ljubljanske fakultete za družbene vede Marko Lovec je medtem v pogovoru za STA menil, da skušajo sredinske sile v Franciji poraz na nedeljskih evropskih volitvah izkoristiti, da opozorijo preostali del volilne baze in države, da lahko tovrstna odločitev pomeni bistveno drugačno Francijo in Evropo.
“Šok moment skušajo obrniti v svoj prid in mobilizirati preostanek Francije, da se vprašajo, ali želite, da ti ljudje, ki so slavili na evropskih volitvah, vodijo tudi našo državo,” je dejal. Če Macron tega ne bi naredil, bi se do konca mandata nadaljevala drsenje podpore in pesimizem, je dodal in menil, da je kljub tveganjem ob trenutnem upadanju podpore Macronu to težko popraviti in verjetno bolje iti na predčasne volitve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje