Menu Item
Pred letošnjimi evropskimi volitvami je bilo mogoče slišati opozorila, da so se na družbenih omrežjih začele pojavljati objave, ki širijo dezinformacije in lažne novice, katerih cilj je vplivati na izide glasovanja. Analiza nizozemskih raziskovalcev je to zdaj potrdila.
Na družbenih omrežjih se je pred letošnjimi evropskimi volitvami, ki so bile v začetku junija, pojavljalo vedno več dezinformacij in lažnih novic, ugotavlja analiza nizozemskih raziskovalcev, poroča britanski Guardian. Največji porast širjenja dezinformacij in lažnih informacij so zaznali v Franciji, Nemčiji in Italiji, in to v dneh tik pred glasovanjem.
Usklajene mreže računov, ki širijo dezinformacije, so v teh štirih državah preplavile družbene medije, so ugotovili raziskovalci. Njihova analiza lažnih novic in dezinformacij na omrežju X v teh treh državah EU pa je pokazala, da je bilo mnogo uporabniških računov ustvarjenih že kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino. V času pred evropskimi volitvami pa so postali precej bolj aktivni. Naraslo je tako število njihovih objav kot njihovih sledilcev.
Celo vpliv na izid volitev
Eno od podjetij, ki je opravilo raziskavo, po poročanju Guardiana trdi, da je velika usklajena mreža računov na družbenih omrežjih celo vplivala na izid volitev v Nemčiji, Franciji in Italiji.
S pomočjo posebne programske opreme je podjetje namreč preučilo 2,3 milijona objav na družbenih omrežjih iz 468.000 uporabniških računov v Nemčiji, Franciji, Italiji in na Nizozemskem. Podatki so pokazali, da je okoli 50.000 uporabniških računov delilo in širilo dezinformacije.
Do brexita z manipulacijo
Na to, da je s propagando na družbenih omrežjih mogoče vplivati na rezultate glasovanja, je v preteklosti pokazala že afera Cambridge Analytica. Tej je z uporabo oglasov na Facebooku uspelo zmanipulirati del volilcev tako, da so ti v Veliki Britaniji izglasovali brexit, bržkone eno najbolj napačnih odločitev v zgodovini na Otoku. Ta pristop manipuliranja s Facebookovimi oglasi pa naj bi nato uporabili še na prvih volitvah, na katerih je za ameriškega predsednika kandidiral Donald Trump.
Sedanja nizozemska analiza sicer ni potrdila suma, da bi mreža dezinformacijskih uporabniških računov delovala prav na Nizozemskem. Je pa potrdila, da je bila v Franciji petina od skupno 127.000 objav, v katerih je bil omenjen Eric Zemmour, ustanovitelj skrajno desne politične stranke Reconquête, objavljenih z računov, ki so širili dezinformacije.
O nemški skrajno desničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD) je bilo okoli deset odstotkov objav ustvarjenih z računov za širjenje dezinformacij. V Italiji pa so se dezinformacije in lažne novice najbolj nanašale na teme glede migracij in cepljenja, manj pa v povezavi z evropskimi volitvami.
Skrbno domišljena strategija širjenja dezinformacij
Obseg dezinformacijskih mrež in uporabniških računov kaže, da lahko ti prevzamejo celotno razpravo na družbenih omrežjih, predvsem omrežju X, tako da jih preplavijo z objavami, ponovnimi objavami, všečki in komentarji, kažejo ugotovitve.
Prvi znaki
Ko torej na omrežju X vidite objavo s profila, ki se vam zdi čuden, in ta oseba verjetno sploh ne obstaja, pod objavo pa je odstopajoče veliko všečkov, deljenj in komentarjev, ste lahko skorajda prepričani, da gre za del propagandnega stroja, ki namerno širi lažne informacije in dezinformacije. Teh objav raje ne všečkajte in ne delite, če želite biti družbeno odgovorni.
Ustanovitelj podjetja Trollrensics Richard Odekerken, ki je sodelovalo pri raziskavi, je za Guardian dejal, da so uporabniški računi, ki širijo dezinformacije, pogosto povezani, a da jih verjetno upravljajo fizične osebe in ne umetna inteligenca.
Mnogo računov, ki so širili dezinformacije, je bilo ustvarjenih po 1. januarju letos in so v kratkem času zbrali veliko število sledilcev. Raziskovalci so tem računom začeli slediti in skoraj vsi so raziskovalcem začeli slediti nazaj. To je po njihovem mnenju eden od opozorilnih znakov za usklajeno delovanje.
V zraku je vonj po ruski propagandni vojni
“Ta tehnika se uporablja predvsem za zagotavljanje verodostojnosti računa, saj se ta zdi bolj verodostojen, če ima veliko število sledilcev in obratno,” je navedeno v poročilu.
Nizozemskega evropskega poslanca Thijsa Reutena so povprašali, ali vidi kakršnokoli vzročno povezavo med računi, ki so širili dezinformacije, in rezultati evropskih volitev. Odgovoril je, da je omenjena raziskava pokazala, da so želeli uporabniki teh računov zasejati dvom med ljudmi in diskreditirati zahodne oblasti. To pa po njegovem prepričanju kaže na vpletenost Rusije, propagandna vojna pa je tako in tako eno od ruskih orožij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje