Kaj visoka udeležba na predčasnem glasovanju napoveduje za nedeljo?

Foto: Borut Živulović/Bobo

V treh dneh, ko je bilo mogoče predčasno glasovati na evropskih volitvah in posvetovalnih referendumih, je to storilo 3,7 odstotka volilnih upravičencev. Udeležba na predčasnem glasovanju je tako krepko višja kot ob zadnjih evropskih volitvah. Ali to nakazuje tudi višjo udeležbo na nedeljskih volitvah, je za N1 pojasnil analitik Andraž Zorko.

V četrtek se je ob 19. uri končalo predčasno glasovanje na evropskih volitvah in treh posvetovalnih referendumih. Z Državne volilne komisije (DVK) so sporočili, da je v četrtek na zadnji dan predčasnega glasovanja volilo 1,2 odstotka volilnih upravičencev. Toliko jih je svojo glasovnico vrglo tako v skrinjico za evropske volitve kot v referendumske skrinjice.

Znani so tudi podatki o skupni volilni udeležbi na predčasnem glasovanju. V treh dneh je svoje glasove oddalo 3,7 odstotka volilk in volilcev, so sporočili z DVK. To je občutno večji delež kot na zadnjih evropskih volitvah, ko je predčasno volilo 1,84 odstotka volilnih upravičencev.

Podatki DVK ob tokratnem predčasnem glasovanju še kažejo, da čisto vsi, ki so glasovali na evropskih volitvah, tega niso storili na referendumskem trojčku. Na evropskih volitvah je skupaj predčasno glasovalo 59.097 volilcev, medtem ko je glasovnice na posvetovalnih referendumih predčasno oddalo 58.981 oziroma 116 volilcev manj.

Na DVK so ob tem še navedli, da okrajne volilne komisije zaenkrat poleg podatkov o volilni udeležbi na evropskih volitvah sporočajo zgolj podatke o volilni udeležbi na posvetovalnem referendumu o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Podatke o volilni udeležbi za vsak referendum posebej bodo objavili v nedeljo po zaprtju volišč.

Bo tudi v nedeljo udeležba visoka?

“Že pred časom sem ocenil, da bo na letošnjih evropskih volitvah udeležba višja, kot na zadnjih leta 2019, vsaj 35-odstotna,” je za N1 povedal direktor tržnoraziskovalnega podjetja Valicon Andraž Zorko. “Potem ko so napovedali še referendume, sem ocenil, da bo udeležba okrog 40-odstotna,” je pojasnil.

Na prejšnjih evropskih volitvah je bila udeležba nizka. Leta 2004 in 2009 je glasovalo dobrih 28 % upravičencev, leta 2014 24,6 %, leta 2019 pa malo manj kot 29 %.

Po njegovih besedah pred petimi leti, ob zadnjih volitvah v Evropski parlament, predčasno glasovanje še ni bilo tako popularno, kot je danes. “To se je kot možen način glasovanja bolj uveljavilo pri referendumu o vodah poleti 2021 in nato na zadnjih parlamentarnih volitvah,” se spominja Zorko in dodaja, da odtlej volilci dojemajo predčasno glasovanje kot tisto, ki jim omogoči prosto volilno nedeljo, sploh v poletnem času.

V treh dneh je predčasno glasovalo 3,7 odstotka volilk in volilcev, kar je dvakrat toliko kot leta 2019, ko je predčasno volilo 1,84 odstotka. “A to ne pomeni, da bo tudi končna udeležba dvakrat višja kot pred petimi leti. Predčasno volijo tisti ljudje, ki bi volili tudi v nedeljo,” je še povedal Zorko.

“Bo pa udeležba letos absolutno višja kot na zadnjih evropskih volitvah. Moja osebna napoved je, da bo udeležba okrog 38-odstotna,” je napovedal, razlog za to pa niso le referendumi. “Nekaj k udeležbi pripomorejo tudi referendumi, a udeležba na letošnjih evropskih volitvah bi bila tudi brez njih višja kot na zadnjih,” je prepričan Zorko. En razlog je, da se mladi iz generacije Z pogosteje udeležujejo volitev kot njihovi predhodniki, kar je pokazala nedavna raziskava Valicona. “Drugi razlog pa je, da so časi v Evropi drugačni kot leta 2019. Ni bilo vojne, groženj, inflacije, časi so bili precej bolj mili kot zdaj,” zaključuje Zorko.