Za Bruselj se poteguje zapornik, na seznamu list pa tudi “zlobni piščanec”

Evropske Volitve 02. Jun 202405:20 1 komentar
evropski parlament
PROFIMEDIA

Med več tisoč kandidati za Evropski parlament se pred vsakimi volitvami najde tudi nekaj takih, ki izstopajo bodisi zaradi svoje preteklosti bodisi stališč. Podobno velja za stranke, predvsem tiste, ki zagovarjajo le eno temo. Tako se bodo letos za svoje mestu v parlamentu med drugim potegovali bivši zaporniki in pa stranka pomlajevanja.

Na evropske volitve se po državah članicah EU podaja več strank, ki zagovarjajo predvsem eno temo, medtem ko o drugih nimajo ravno razdelanega stališča. Tako bodo francoski ljubitelji izmišljenega jezika na tokratnih volitvah na glasovnici izbrali tudi stranko Evropa demokracija esperanto. Osrednji cilj stranke je, da esperanto, ki so si ga izmislili leta 1887, postane eden od uradnih jezikov povezave. Na volitvah 2019 so v Franciji zbrali okoli 18.500 glasov oz. 0,08 odstotka, poroča portal Euronews.

V Nemčiji je med 35 strankami in listami kar nekaj takih, ki zastopajo le eno temo. Med njimi je stranka, ki želi doseči večno mladost. Za medicinske raziskave pomlajevanja si želi zagotoviti 40 milijard evrov letno iz evropskega proračuna za raziskovanje načinov pomlajevanja, da bi lahko ljudje živeli zdravo tudi po več tisoč let, piše na spletni strani stranke.

Na Švedskem pa bodo lahko volivci izbrali Stranko zlobnega piščanca, ki je sicer ena od več kot 100 strank in list, ki se potegujejo za 21 švedskih mandatov v Evropskem parlamentu. Čeprav se je začelo kot šala, pa ima stranka nekaj točk programa in se med drugim zavzema za reformo pravil o avtorskih pravicah.

Stranko, katere ime je navdihnila žival, imajo tudi na Madžarskem. Stranka dvorepega psa je stara že skoraj 20 let, njen osrednji cilj je bil sprva, da se šali na račun tradicionalne politike. V zadnjih letih pa opozarjajo na probleme v javnem življenju in politiki.

Za nosilca liste imenovali kandidata, ki je v zaporu

Pred volitvami pa je pozornost poželo tudi nekaj kandidatov.

Med njimi je vodilni kandidat skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Maximilian Krah, ki se je v zadnjih mesecih zapletel v afero domnevne povezave s proruskimi mrežami. Dodatno pa ga preiskujejo tudi zaradi suma prejemanja spornih plačil iz Kitajske, v povezavi s tem so že pridržali njegovega nekdanjega asistenta. Nazadnje pa je dobro pretresel stranko tudi s svojimi izjavami o nacistih, zaradi česar so pri politični skupini Identiteta in demokracija izključili poslance AfD, v Nemčiji pa so mu prepovedali predvolilne nastope. Vrstijo se tudi pozivi, naj ne sprejme mandata, če bo izvoljen.

Ni pa to edini zloglasni kandidat skrajne desnice v EU. V Italiji bo na volitvah sodeloval Roberto Vannacci, ki so ga zaradi njegovih homofobnih stališč suspendirali s položaja vojaškega generala. 55-letnika, ki je med drugim v svoji knjigi trdil, da so lahko le belci pravi Italijani, je k sodelovanju povabila vladna Liga.

Foto: PROFIMEDIA

Med kandidati v Italiji izstopata še dva. Na listi proevropske koalicije Združene države Evrope bo kandidiral nekdanji britanski evroposlanec sir Graham Watson. Liberalni demokrat je poročen z Italijanko in tudi ima italijansko državljanstvo, poroča portal The Guardian. Zveza zelenih in levice pa ima med svojimi kandidati učiteljico iz bližine Milana Ilario Salis, ki je trenutno v hišnem priporu na Madžarskem, kjer ji grozi do 11 let zapora zaradi domnevnega napada na neonaciste.

Salis ni edina priprta kandidatka. Grška vladajoča Nova demokracija je za nosilca liste imenovala Fredija Belerija, izvoljenega župana albanskega mesta Himare, ki pa je trenutno v zaporu prestaja dvoletno kazen zaradi kupovanja glasov na lanskoletnih županskih volitvah.

Na kandidatni listi so le za to, da bi glasove zagotovili stranki

Med kandidati pa je še nekaj drugih znanih obrazov, med njimi nekdanji razvpiti šef evropske agencije za meje Frontex, Francoz Fabrice Leggeri, in sicer na listi skrajno desnega Nacionalnega zbora.

Na listah za Evropski parlament je tudi več vidnih politikov, za katere je že vnaprej jasno, da ne bodo zasedli poslanskega sedeža, temveč kandidirajo, da bi svoji stranki zagotovili čim več glasov.

Predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni je nosilka liste svoje stranke Bratje Italije, zunanji minister Antonio Tajani, ki je bil v preteklosti že predsednik Evropskega parlamenta, pa kandidira v vrstah stranke Naprej Italija. Na Hrvaškem pa je premier Andrej Plenković nosilec liste svoje HDZ.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje