Menu Item
Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je danes v boju zoper naraščajočo inflacijo in v skladu z napovedmi zvišala ključno obrestno mero še za 0,75 odstotne točke, kot je to storila že na junijskem zasedanju. Ta je sedaj na ravni na od 2,25 do 2,50 odstotka. Tokratno zvišanje je četrto v zadnjih petih mesecih.
Ameriški centralni bankirji si s povečevanjem ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, prizadevajo zajeziti naraščajočo inflacijo, ki se je povzpela na najvišje ravni v zadnjih več kot štirih desetletjih, poročajo tuje tiskovne agencije. A pri tem morajo paziti, da ne bodo zajezili rasti največjega svetovnega gospodarstva. Tako so ob današnji potezi opozorili, da se je rast potrošnje in proizvodnje umirila, čeprav število delovnih mest še vedno raste. V Fedu so še napovedali, da se bo povečevanje obrestne mere ob upoštevanju razmer nadaljevalo.
Junija se je indeks cen življenjskih potrebščin v primerjavi z lanskim junijem povečal za 9,1 odstotka, pri čemer so se povišali predvsem stroški energije, hrane in stanovanj. Po drugi strani pa stopnja brezposelnosti štiri mesece zapored vztraja na nizkih 3,6 odstotka. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC) je imel danes najverjetneje že pred seboj poročilo ministrstva za trgovino ZDA o gospodarski rasti v drugem četrtletju, ki bo javnosti dostopno v četrtek. V prvem četrtletju se je obseg bruto domačega proizvoda skrčil, če se je znova, pa bodo ZDA zdrsnile v recesijo.
Izjava FOMC pravi, da so se zadnji kazalniki glede potrošniške porabe in proizvodnje omehčali, vendar stopnja brezposelnosti ostaja nizka. “Inflacija je še vedno povišana, kar je posledica neravnovesij v ponudbi in povpraševanju zaradi pandemije covida-19, višjih cen hrane in energije ter širših cenovnih pritiskov,” je sporočil FOMC. “Ruska vojna proti Ukrajini povzroča veliko človeško in gospodarsko trpljenje, pa tudi dodatne pritiske na inflacijo in globalno ekonomsko aktivnost,” je sporočil FOMC v izjavi, ki je bila sprejeta soglasno.
V prihodnje še več nezanesljivosti
Fed je ključno obrestno mero zvišal za 0,75 odstotka nazadnje leta 1994, od takrat pa jo je pomikal navzgor ali navzdol večinoma po 0,25 odstotka. Zdaj jo je prvič v sodobni zgodovini dvakrat zapored za kar 0,75 odstotka, kar nakazuje, kako resno centralna banka jemlje inflacijo. Predsednik Feda Jerome Powell je na novinarski konferenci po koncu dvodnevnega zasedanja danes pojasnil razloge za višino povečanja ključne obrestne mere ter nakazal prihodnjo usmeritev centralne banke glede obrestnih mer.
Po njegovih besedah čaka gospodarstvo v prihodnje še več nezanesljivosti, vendar pa naj bi do konca leta centralna banka prišla “do zmerne restriktivne ravni” glede obresti. Na vprašanje, kaj točno misli s tem, je odgovoril, da je tudi v normalnih časih nemogoče predvideti, kje bo gospodarstvo čez pol leta. Tako bo več jasno septembra, ko bo FOMC po avgustovskem premoru spet zasedal. “Našo politiko bodo vodili podatki,” je dejal Powell, ki ni želel pojasnjevati v podrobnosti glede prihodnje obrestne politike. Na vprašanje, ali so ZDA v recesiji, pa je odgovoril, da se rast upočasnjuje, kar pa je po njegovem mnenju tudi potrebno.
Kot je pojasnil, ostaja boj proti inflaciji prva prioriteta, ker potrebujejo cenovno stabilnost, zato je tudi na hipotetično vprašanje odgovoril, da bi raje tvegal s prevelikim višanjem obresti kot s premajhnim. Fed z denarno politiko meri na 2-odstotno letno inflacijo.
V času Powellove novinarske konference so delniški indeksi v New Yorku naraščali, ker so vlagatelji odločitev o 0,75-odstotnem zvišanju obrestne mere pričakovali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje