Menu Item
Medtem ko je energetska kriza pretresla poslovne načrte številnih slovenskih podjetij, so trendi v avtomobilski panogi bolj ugodni. Razmere v evropski avtomobilski industriji bi lahko celo nevtralizirale negativne gospodarske trende na stari celini. Slovenski avtomobilisti kljub zagonu panoge opozarjajo, da so naročila kaotična, še zmeraj pa bo njihova globalna konkurenčnost na koncu odvisna od cene energije.
Nemški gospodarski inštitut IfW v zadnjem poročilu ugotavlja, da naj bi se Nemčija prihodnje leto vendarle izognila recesiji. Bruto domači proizvod (BDP) največjega evropskega gospodarstva se bo po napovedih inštituta leta 2023 povečal za 0,3 odstotka, medtem ko so še pred tem pričakovali 0,7-odstotni padec.
Novica je spodbudna za Slovenijo, predvsem zaradi velike povezanosti domačega gospodarstva z nemškim na področju avtomobilske industrije. Ravno iz slednje pa prihajajo tudi drugi pozitivni signali.
Velik pomen avtomobilizma za slovensko gospodarstvo
Glavni ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc pričakuje, da bodo trendi v evropski avtomobilski industriji v prvi polovici leta 2023 ugodni in celo nevtralizirali negativne trende, ki bodo prisotni v industriji materialov. “Za regijo srednje Evrope so navedeni trendi še precej bolj pomembni, saj je pomen avtomobilskega sektorja v regiji večji kot v sredozemskih ali skandinavskih gospodarstvih,” poudarja Ivanc.
Glavni ekonomist pri GZS spomni, da je pesimizem v omenjeni dejavnosti prisoten že dobro leto in pol, ko je pomanjkanje polprevodnikov in električnih vezij zaustavilo rast proizvodnje v evropski industriji, ki bi naravno morala slediti rasti naročil. “Knjiga naročil v tej industriji je namreč nadpovprečna. Izboljšanje dobav polprevodnikov in nekaterih drugih ključnih delov vpliva na rast proizvodnje v zadnjih mesecih. Nove investicije spodbujajo vlaganja v avtomatizacijo, še posebej na segmentih e-mobilnosti. Stopnja robotizacije v avtomobilski industriji je že sedaj največja med vsemi industrijami – sledi ji elektro in elektronska industrija – in je ključna za rast produktivnosti v industriji in tudi v gospodarstvu,” še pojasnjuje Bojan Ivanc.
Podjetja so danes bolj previdna kot pred leti
Da povpraševanje po storitvah slovenskih avtomobilistov ostaja visoki ravni, pravi tudi Iztok Novak, direktor podjetja Polycom, ki se ukvarja z brizganjem zahtevnih tehničnih izdelkov: “Imamo precej povpraševanja po projektih, kjer imajo podjetja takšne in drugačne težave z dobavitelji.”
Ali dobri obeti v času energetske krize nakazujejo, da se proizvodnja vrača v Evropo? Novak pravi, da gre za nehvaležno vprašanje in stežka odgovarja z gotovostjo: “Po občutku bi rekel, da do neke mere ja, pri nekaterih strankah pa vendarle ne. Občutek imam, da so usmeritve zdaj bolj “local to local”; ta trend prisoten, več kot to pa je težko reči. Videli bomo, kako odprto oziroma neodprto bo ostalo globalno gospodarstvo, težko pa je karkoli napovedovati, saj nimamo signalov iz politike, da bi vedeli, kaj bo in kako.”
Glede proizvajalcev avtomobilov direktor škofjeloškega Polycoma pravi, da so ti danes bolj previdni, kot so bili še pred petimi leti. “Vsak mora sam presojati, ampak občutek imam, da so podjetja usmerjena bolj lokalno, kot so bila v preteklosti. Bolj lokalno so usmerjeni tudi kupci, je pa to tudi posledica komunikacije z medijev, nekoliko tudi iz politike. V preteklosti je bilo kar nekaj šokov, zato so podjetja danes bolj previdna,” razmere opiše Iztok Novak.
Naročila so kaotična, vendar revolucije ne bo
Da se v avtomobilski industriji nakazuje trend vračanja proizvodnje iz Kitajske, meni tudi direktor izdelovalca gumi-tehničnih izdelkov Siliko Janko Koprivec, ki obenem poudarja, da se za avtomobile, ki se delajo na stari celini, večina sestavnih delov kupi v Evropi.
“Naročila tudi pri nas ne padajo, je pa res, da so kaotična. Zelo se spreminjajo in nihajo. Nihajo med tipi in zgleda se podjetja borijo z načrti, kaj bodo delali, kateri tip avta, za katerega imajo sestavne dele, za katere nimajo. Verjetno je ta težava pri avtomobilski branži še zmerja velika,” ocenjuje Koprivec.
Direktor Silika kljub zapisanemu pravi, da revolucije vendarle ne bo, ob tem pa spomni na težavo, ki pretresa vse slovenske industrije. “Pri nas imamo drug problem, postajamo nekonkurenčni zaradi cene energije in pomanjkanja delavcev. Povpraševanja že bodo, samo dobili jih ne bomo. Preostali svet teh težav nima, samo Evropa,” opozarja Koprivec.
Segment e-vozil in hibridov bi lahko še okrepila knjigo naročil
Pri Siliku ob tem spomnijo še na majhnost slovenske industrije, v luči zapisanega pa pojasnjujejo, da je na podlagi slovenskih izkušenj težko ocenjevati dogodke v svetu: “To, da imamo mi nekaj več povpraševanja, še ne pomeni, da se v svetu nekaj dogaja,” zaključi Janko Koprivec.
Slovenija tako ohranja potencial pridobitve določenih specifičnih projektov manjšega obsega, predvsem zaradi omejene možnosti ponudbe velikih kapacitet, ki jih avtomobilska industrija zahteva zaradi optimizacije ekonomike poslovanja. Bojan Ivanc iz GZS tako ne pričakuje “veliko novih greenfield tujih neposrednih investicij (nove tovarne) na tem področju, vseeno pa bo nekaj dodatnih naročil okrepilo knjigo naročil naših podjetij, še posebej na segmentu e-vozil in hibridov”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!