Menu Item
Pomanjkanje kadra je v Sloveniji postalo stalnica, problematika pa se še poglablja. Domača podjetja so dolgo stavila na delavce z Balkana, vendar se ta kadrovski bazen hitro prazni. Enake težave navajajo države v naši soseščini, zato evropski delodajalci pogledujejo proti bolj oddaljenim državam - Turčiji pa tudi Indiji in Nepalu. Boj za kadre tako poteka po vsem svetu. Kdo preži za slovenskimi delavci? Na kakšen način jih zadržati v državi in kako privabiti novo delovno silo?
V preteklih šestih mesecih se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev soočala več kot polovica slovenskih delodajalcev, v jesenski anketi ugotavlja Zavod za zaposlovanje. Anketo so izvedli med delodajalci z deset ali več zaposlenimi.
Zapisano ni pretresljiva novica, pomenljivi pa so podatki, da se neskladja na trgu še poglabljajo, težave delodajalcev z iskanjem kadra pa so vse pogostejše.
Lani izdanih skoraj 50 tisoč dovoljenj
Slovenski delodajalci vrzel na domačem trgu dela že leta zapolnjujejo s tujimi delavci, ki za delo pri nas potrebujejo enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Tega izdajajo upravne enote pod pogojem, da zavod predhodno izda soglasje, v primerih državljanov Bosne in Hercegovine (BiH) ter Srbije, ki prihajajo na podlagi Sporazuma o zaposlovanju, pa se delovno dovoljenje upošteva kot soglasje zavoda.
Na podlagi zapisanega je torej mogoče spremljati prihod tujih delavcev v Slovenijo.
Podatki kažejo, da smo lani v Sloveniji skupno izdali več kot 48 tisoč dovoljenj in soglasij, število pa z leti narašča. Za primerjavo, lansko število je v primerjavi z letom prej poskočilo za pet odstotkov, pri čemer je bilo izdanih skoraj 10.000 več dovoljenj in soglasij kot pred petimi leti.
Pri zavodu za zaposlovanje spomnijo še na podatke statističnega urada, ki ugotavlja, da je bilo oktobra lani v Sloveniji med 910.076 delovno aktivnimi prebivalci (brez kmetov) 125.576 tujih državljanov, kar predstavlja 13,8 odstotka. Oktobra leto prej je bilo med 891.085 delovno aktivnimi prebivalci (brez kmetov) 110.989 tujcev, kar predstavlja 12,5 odstotka. Tako število kot delež tujcev tako v zadnjih letih naraščata.
Struktura tujih delavcev v Sloveniji se spreminja
Medtem ko beležimo opazen trend rasti izdaje dovoljenj in soglasij, pa se struktura tujih delavcev v Sloveniji spreminja. V zadnjih petih letih se je zmanjšal delež delavcev iz BiH. S skoraj 20 tisoč izdanimi dovoljenji ti sicer še vedno predstavljajo kar 41 odstotkov vseh izdanih dovoljenj za delo, a se je v tem obdobju občutno povečal delež delavcev s Kosova in Turčije.
Od leta 2018 do lani se je število delavcev s Kosova skoraj potrojilo. Če je Slovenija pred petimi leti izdala 5.124 enotnih dovoljenj za delavce s Kosova, je bilo teh lani že skoraj 15.000. Delavci s Kosova zdaj predstavljajo slabo tretjino vseh dovoljenj za delo, medtem ko je bilo še leta 2018 zanje izdanih trinajst odstotkov soglasij.
Povečanega števila soglasij k enotnim dovoljenjem so deležni tudi delavci iz Turčije. Pred petimi leti je bilo turškim delavcem izdanih le 92 soglasij za enotna dovoljenja, kar takrat ni predstavljalo niti odstotka vseh tovrstnih dovoljenj. Lani pa je Slovenija izdala že 1.166 soglasij, kar je 712 več kot leto prej.
Med balkanskimi državami spremembo beležijo še delavci iz Srbije, pri katerih pa se je lani število vseh izdanih dovoljenj zmanjšalo za 15 odstotkov. Skupno število delavcev iz Srbije v Sloveniji že štiri leta upada; od leta 2019 se je zmanjšalo za 5.900.
Vredno je omeniti, da je v zadnjem letu poskočilo število izdanih soglasij k enotnemu dovoljenju za delavce, ki prihajajo iz Nepala in Indije. Lani je soglasje k enotnemu dovoljenju prejelo 322 Indijcev, kar je 196 več kot leto prej. Število Nepalcev s soglasjem se je z 28 lani povečalo na 138.
Dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj
Čeprav slovenska podjetja računajo na tujo delovno silo, pa so postopki za pridobitev delovnih dovoljenj dolgotrajni. Na to opozarjajo tako delodajalci kot zavod za zaposlovanje, problematike se zavedajo tudi pristojna ministrstva. “Postopki izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo so dokaj zapleteni, saj v postopku sodelujejo upravne enote, ki izdajajo enotna dovoljenja, zavod za zaposlovanje, ki izda soglasje k enotnemu dovoljenju, in diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije v tujini, ki vročajo dovoljenje tujcu.”
“Glede na izjemno povečanje obsega vlog v zadnjih letih (skoraj trikratno povečanje obsega vlog od leta 2016 do 2022) je dolgotrajnost postopkov eden od temeljnih problemov, ki jih imajo delodajalci pri zaposlovanju tujcev,” dogajanje v zvezi s pridobivanjem delovnih dovoljenj pojasnjujejo na zavodu.
Z namenom odprave administrativnih ovir in pospešitve postopkov pri urejanju zaposlovanja tujcev je bila lani na ministrstvu za javno upravo ustanovljena medresorska delovna skupina, ki pripravlja ukrepe, da se bodo postopki urejanja dela tujcev poenostavili in pospešili, še spomnijo na zavodu za zaposlovanje.
Ministrstvo: Že septembra presegli število vlog iz preteklega leta
Dolgotrajno reševanje upravnih zadev tako prepoznava ministrstvo za javno upravo, ki poudarja, da se težave pojavljajo zlasti v tistih upravnih enotah (UE), ki poslujejo v regionalnih, urbanih, gospodarskih in univerzitetnih središčih, saj imajo te upravne enote veliko večji priliv vlog: “Upravne enote in še zlasti UE Ljubljana in UE Maribor, z novim vodstvom, vlagajo velike napore za normalizacijo razmer na področju tujcev, ki so v pretežni meri posledica zunanjih razmer in vzrokov: epidemija, konjunktura, vojna v Ukrajini in migracije.”
“Gre za splet številnih vzrokov oziroma dejavnikov, ki povečujejo število oddanih vlog za prebivanje in bivalno ter delovno dovoljenje,” razmere opišejo na ministrstvu, kjer še dodajajo, da je lani že konec meseca septembra po podatkih upravnih enot število vlog preseglo število vlog iz leta 2021.
Na ministrstvu pojasnjujejo tudi, da omenjena problematika po oceni ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik izhaja prioritetno iz dejstva, da ni bilo opravljenega strateškega premisleka o tem, kako – ob številnih spremembah v družbi v zadnjem obdobju – učinkovito organizirati delovanje upravnih enot. “Ta razmislek, katerega rezultat bi bila najprej analiza stanja, nato pa predlogi konkretnih ukrepov za reorganizacijo in posodobitev delovanja upravnih enot v prid tako uporabnikov storitev kot zaposlenih, bi moral biti po mnenju ministrice opravljen v obliki širokega dialoga z zainteresiranimi deležniki ter v tesnem sodelovanju z načelniki in načelnicami ter strokovnjaki s področja delovanja državne uprave,” so prepričani na ministrstvu.
V luči zapisanega še izpostavljajo, da številni ukrepi, kot so denimo kadrovske krepitve, premestitve javnih uslužbencev, posodabljanje spletnih strani za tujce, priprava tiskanih informacij za tujce in podobno, lahko pomenijo začasne rešitve in ne celovite ureditve, “h kateri stremijo načrtovani ukrepi ministrice Ajanović Hovnik na tem področju.”
Ministrstvo sicer napoveduje dodatne kadrovske okrepitve upravnih enot za letošnje leto, s čimer naj bi zagotovili reševanje zaostankov in obvladovanje tekočega pripada novih zadev.
V medresorski obravnavi predlog spremembe zakona o tujcih
Ob kadrovskih spremembah pa se v želji razbremenitve bolj obremenjenih upravnih enot pripravlja novela zakona o tujcih. Za zakon je odgovorno ministrstvo za notranje zadeve, kjer pravijo, da bo novela v prvi vrsti naslavljala problematiko krajevne pristojnosti. V izjemnih primerih ter ob vnaprej določenih pogojih bo mogoč prenos krajevne pristojnosti z bolj obremenjenih na manj obremenjene upravne enote, kar naj bi skrajšalo vrste pri izdaji dovoljenj za prebivanje ter potrdil o prijavi prebivanja, napovedujejo na ministrstvu, ki ga sicer začasno prav tako vodi ministrica Ajanović Hovnik.
Na ministrstvu naštetejo tudi nekatere druge rešitve, ki naj bi pospešile izdajo dovoljenj ter odpravile nepotrebne administrativne ovire. Navajajo možnost vročanja podaljšanih dovoljenj za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje po pošti, hrambo prstnih odtisov, ki so bili oddani v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje, tudi za namen uporabe v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje, odpravo zahteve po pisnem pozivu upravne enote za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi ter možnost povezovanja registra tujcev z evidenco pravnomočnih obtožnic in nepravnomočnih sodb, ki jo vodijo sodišča.
Odpravlja se tudi pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ponovno se uvajajo tečaji slovenskega jezika za vse kategorije tujcev, ki so bili do tečajev slovenskega jezika upravičeni pred sprejemom novele zakona o tujcih v letu 2021.
Sprejem novele, ki se sprejema po nujnem postopku, je predviden v prvi četrtini letošnjega leta, pravijo na notranjem ministrstvu, medtem ko za drugo polovico leta napovedujejo še sprejem novele, ki bo sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Zadnja naj bi v nacionalni pravni red prenesla nove direktive o modri karti EU, uvedla spremembe, ki so nujne zaradi izpolnjevanja obveznosti v skladu z Uredbo EU o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, ob tem pa napovedujejo še uvedbo dovoljenj za začasno prebivanje za digitalne nomade.
Na dovoljenje čakajo pol leta
Problematike pomanjkanja določenih strokovnjakov in znanj za specifična področja ter dolgotrajnosti postopkov se zavedajo tudi na gospodarskem ministrstvu, ki sodeluje v že omenjeni medresorski delovni skupini za odpravo administrativnih ovir s področja upravnih zadev tujcev. Ministrstvo je skupini predlagalo uvedbo hitrega postopka za zaposlitev tujih visoko usposobljenih strokovnjakov ter uvedbo dovoljenja za delo in bivanje globalnih talentov v Sloveniji.
Na ministrstvu pravijo, da so začeli pripravljati tudi predlog zakona o razvojnih delovnih mestih, katerega namen je po njihovih besedah spodbujanje konkurenčnosti pri zaposlovanju razvojnih kadrov: “Z zakonom bi se uredilo sofinanciranje plač za polni delovni čas za razvojna delovna mesta, s tem pa bi lahko delodajalci zaposlenim na teh delovnih mestih zagotovili višje plače z namenom, da kader ohranijo v podjetjih.”
Na vprašanje, ali so v dejanskem stiku s slovenskimi podjetji, ki imajo težave pri zaposlovanju tujcev, na ministrstvu odgovarjajo pritrdilno. Kot pojasnjujejo, so podjetja omenila, da so postopki počasni in zapleteni ter da “v Sloveniji ni mogoče zaposliti tujca zgolj zaradi tega, ker pri nas primanjkuje ustreznega visoko usposobljenega kadra. Določeni tujci morajo čakati tudi do pol leta, da dobijo dovoljenje za delo in bivanje pri nas, podjetja pa kadre potrebujejo čim prej.”
Kdo preži za slovenskimi delavci?
Tako kot so slovenska podjetja odvisna od tuje delovne sile, pa tudi podjetja iz tujih držav z veseljem sprejemajo slovenske delavce. Medtem ko slovenski IT strokovnjaki delajo za podjetja z vsega sveta, so za slovenske delavce v drugih panogah pogosto privlačne zaposlitve v sosednjih državah, ki ponujajo višjo plačo.
“Sosednje države se srečujejo s podobnim pomanjkanjem delavcev kot Slovenija. Na zaposlovanje prek meje najbolj vpliva razlika med plačami v posameznih državah. Največ slovenskih delavcev se zaposluje v Avstriji, najmanj pa na Madžarskem, medtem ko največ delavcev iz sosednjih držav prihaja iz Hrvaške. V sosednjih državah se zaposlujejo delavci vseh kategorij, ne le visokokvalificirani kader,” odhod čez mejo opišejo na zavodu za zaposlovanje.
Kot še pojasnjujejo, se slovenski državljani v Avstriji največ zaposlujejo v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gradbeništvu in prometu, kar povzroča dodatna nesorazmerja na trgu dela v Sloveniji, predvsem v obmejnih regijah vzhodne Slovenije, Koroške in Gorenjske: “Podatka, koliko delavcev je zamenjalo slovenskega delodajalca s tujim, nimamo. Opažamo pa, da se je trend menjave slovenskega delodajalca za tujega vsaj na primeru Avstrije lani obrnil, saj se število zaposlenih slovenskih delavcev v Avstriji ne povečuje več, kar se sklada tudi z opažanji sodelavcev na zavodih za zaposlovanje v obeh državah. Ocenjujemo, da sta vzroka za zaustavitev in obrnitev trenda izboljšanje razmer na trgu dela v Sloveniji, ki so se odrazile tudi v hitrejši rasti plač, kot tudi že “izčrpanemu” bazenu delavcev, ki želijo delati v drugi državi in izpolnjujejo hkrati tudi pogoje za delo v drugi državi (jezik, zahtevane kompetence).”
Drugačne so razmere na obmejnem območju z Italijo, kjer je zaposlovanje bolj obojestransko kot ob meji z Avstrijo, hkrati pa zavod ocenjuje, da več Slovencev dela v Italiji tudi v netipičnih oblikah dela. “Prav tako je pomembno čezmejno zaposlovanje s Hrvaško, kjer je pretok med državama predvsem v Slovenijo, ki pa je vseeno manjši od pričakovanega, saj so delodajalci predvsem v obmejnih regijah plače zelo približali slovenskim in tako zadržali potencialne migrante doma,” še zaključijo na zavodu.
Za IT kadre je priložnost ves svet
Nekoliko drugače kot z urejanjem delovnih dovoljenj pa zaposlujejo tehnološka podjetja. Delodajalci v IT panogi delavce iščejo tako rekoč po celem svetu, tudi v Sloveniji, izpostavlja svetovalka podjetjem za kadrovska vprašanja Tamara Valenčič: “Če govorimo o IT panogah, je kadrovski bazen praktično cel svet. Podjetja so uredila razpršene ekipe, delo od doma oziroma delo od koderkoli. Ravno sem opravila delavnico s precej neznanim slovenskim podjetjem, ki dela povsem na daljavo in nimajo poslovnih prostorov. Za delo imajo samo dva deljena prostora in ekipo z vsega sveta. Zdaj, ko se bodo širili, bodo iskali po celem svetu. Iskali bodo razvijalce, strokovnjake za podatke, prodajalce in omejitev sploh ni več. Če je podjetje urejeno na način, da ima procese in kulturo postavljeno za razpršene ekipe, je to zdaj glavna rešitev slovenskih podjetij.”
Na vprašanje, kdo običajno išče slovenske visokokvalificirane kadre, Valenčič odgovarja, da skupnega imenovalca praktično ni. “Pri teh poklicih ne gre za to, da kdo preži na slovenske delavce. Ljudje sami iščejo. LinkedIn je poln priložnosti, ali jih iščeš sam ali te pa najdejo. To družbeno omrežje živi samo še zato, da iščeš poklice in da ga lahko uporabljajo kadroviki,”
Ob zapisanem Valenčič spomni še, da je pomanjkanje delavcev širša problematika. V IT panogi ter pri visoki tehnologiji primanjkuje delavcev, problematika pa ostaja zaradi izobraževalnega sistema. Prepričana je, da univerze ustvarijo premalo kadrov, obenem pa gre za profile, za katere ni nujno, da jih univerze sploh v celoti oblikujejo. Kot primer navaja podatkovne analitike, ki so “od matematikov, filozofov pa do razvojnikov”. “So kombinacija vseh kompetenc. To se bo iskalo vedno več in tega je malo.”
In kakšen je na tem področju odziv države? “Na državnem nivoju se tukaj ne dogaja veliko. To se dogaja na nivoju podjetij in vsak po svoje ureja problematiko. Od države ne čutim neke večje podpore, razen določenih programov, da bi se Slovenci, ki so študirali in delajo v tujini, vrnili domov. Razen davčne politike, dovoljenj za delo in podobnih stvari je, bolj kot na državi, odgovornost na podjetjih, da oblikujejo kulture, delovno okolje, predvsem pa smisel, kako pritegniti ljudi. Lahko omenim projekt, ki je prejšnji teden odmeval v Sloveniji, in sicer inženirka leta. To se sicer ne dogaja na državnem nivoju, je pa na nekem institucionaliziranem nivoju. To so recimo projekti, ki spodbujajo in vlagajo v tovrstne poklice,” izpostavi Tamara Valenčič.
Razvrednoteni poklici
Pa vendar je zapisano specifika poklicev, ki se lahko izvajajo na daljavo. Neodgovorjeno ostaja vprašanje, kako ohraniti in dobiti delavce v panogah, ki zahtevajo fizično prisotnost. Denimo turizem, gostinstvo in zdravstvo.
Nenazadnje so zdravstvene organizacije, ki so pri naših severnih sosedih pristojne za dolgotrajno oskrbo ocenile, da bo leta 2050 takšno oskrbo v Avstriji potrebovalo več kot 750.000 ljudi, da bi zadostili potrebam, pa bo treba angažirati od 40.000 do 70.000 dodatnih strokovnjakov za nego in oskrbo. Kot smo pisali na N1, takšnih strokovnjakov že primanjkuje, pandemija covida-19 pa je razmere še poslabšala. Predlani je deželna vlada v Salzburgu javnost vznemirila s podatkom, da je zaradi pomanjkanja kadra prazno že vsako deseto mesto v domovih za starejše.
Tamara Valenčič pravi, da bo za začetek treba tem profilom in poklicem popraviti plače: “Negovalke, delavci v turizmu, natakarji, kuharji, da ne govorim o proizvodnih delavcih, ki so na minimalni plači. Tu so v ozadju kolektivne pogodbe in tako pridemo do države, sindikatov in delodajalcev. Da sezonsko uvažamo delovno silo – govorim o proizvodnih delavcih – in jih nato pošiljamo nazaj, dolgoročno ni nikakršna rešitev.”
Za omenjene poklice pravi, da so z leti postali razvrednoteni. “Včasih so v turizmu in gostinstvu delali poklicno izučeni ljudje. Iz osebnih izkušenj vem za gostilno, ki je v preteklosti vse sodelavce dobila z gostinske šole. Ti so opravljali redno prakso in nato nadaljevali z zaposlitvijo, enako tudi štipendisti. Tega zdaj praktično ni več. Zato se tukaj rešuje z vsemi mogočimi delavci, vseh profilov, z vseh vetrov in v gostinstvu so urne postavke minimalne, tako da ta del je res razvrednoten. Na drugi strani pa nam v proizvodnji manjka kvalificiranih livarjev in nekaj težkih poklicev, ki jih kar ni več. Bojim se, da je to regijski, mogoče celo globalni problem,” zaključi Valenčič.
Preberite še: “Po novem doplačilo do minimalne plače za 100.000 zaposlenih”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje