Bodo bolniške obračunavali spet po starem? Gospodarstveniki "ostro proti"

Žiga Živulović jr./BOBO

V gospodarskih združenjih nasprotujejo nameri vlade, da ponovno uvede daljše obdobje izplačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca. Marca lani je prejšnja vlada bolniško odsotnost, ki bremeni delodajalca, skrajšala s 30 na 20 dni, pred dnevi pa smo na N1 razkrili, da v okviru priprave sprememb proračuna vlada želi ukiniti nekatere “bonbončke” iz Janševih časov, in sicer da bi nadomestila bolniške odsotnosti spet obračunavali po starem.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) v pismu premierju Robertu Golobu, kot navajajo, ostro nasprotujejo nameri vlade, da ponovno uvede daljše obdobje izplačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca.

Vlada Janeza Janše je spomladi lani uresničila dolgoletno željo gospodarstva, da breme nadomestil v času bolniškega staleža preide z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije že po 20 koledarskih dneh, ne po 30 dneh, kot je veljalo do takrat.

V začetku tega tedna pa smo na N1 poročali, da je na ponedeljkovi vladni seji, na kateri je začela razpravo o proračunih za leti 2024 in 2025, na mizo prišel tudi predlog odprave te spremembe. Da bi torej delodajalec breme bolniške spet nosil 30 dni, kar je zanj seveda manj ugodno.

Na drugi strani bi to razbremenilo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki zdaj po 20 dneh prevzame breme nadomestil. Časnik Finance je nedavno pisal, da so se nadomestila lani močno povišala, pri čemer pa je izstopala predvsem rast nadomestil zaradi izolacij in nege otrok.

Samovoljen, enostranski ukrep

To bi bil korak nazaj, menijo gospodarstveniki.

“Če bo vlada podaljšala izplačevanje bolniške odsotnosti v breme delodajalcev, bo s tem naredila velik korak nazaj in dodatno otežila že tako zahtevne razmere, v katerih deluje slovensko gospodarstvo,” so zapisali v dopisu premierju in izrazili močno zaskrbljenost, da so take spremembe v načrtu v času velike negotovosti.

“Sprejetje rešitve, o kateri razmišlja vlada, bi pomenilo samovoljen in enostranski ukrep, brez kakršnegakoli dialoga in presoje vplivov na gospodarstvo, ki že vse od lanskega leta deluje v vedno bolj oteženih pogojih poslovanja.”

Premier Robert Golob je danes na srečanju z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja na Koroškem v Slovenj Gradcu, ki je potekalo v okviru vladnega obiska regije, dejal, da so bili pri pripravi proračuna za prihodnje leto pred dilemo, kje vzeti denar – ali varčevati pri razvoju in znanosti ali pri bolniških.

“Ali mislite, da smo vzeli denar znanosti? Ne. Med dvema dilemama – ali bomo vlagali v razvoj in bodočnost ali v to, da bo nekdo, ki je danes na bolniški, še naprej srečen na bolniški in njegov delodajalec tudi – smo se odločili za razvoj in prihodnost,” je potrdil premier.

Dodal je, da so zaradi tega že dobili protestna pisma gospodarstva, “tega istega gospodarstva, ki pravi, da je treba vlagati v razvoj in povečati sredstva”. Najlažje se je odločiti za vzdrževanje statusa quo, ampak vlada se ne bo, ker verjame, da je treba gledati v prihodnost, je povedal. (STA)