Omikron, ozka grla v dobavnih verigah in nadaljnje rasti cen energentov, ki poganjajo inflacijo, so Bruselj prisilili, da je pomembno spremenil letošnje napovedi za evrsko območje in tudi Slovenijo. Evropska komisija je tako v zimski napovedi rast slovenskega BDP za letos zmanjšala s 4,5 na 3,8 odstotka. Inflacija naj bi letos znašala 3,7 odstotka, potem ko so nam še jeseni napovedovali 2,2-odstotno rast cen.

Bruselj Sloveniji za letos napoveduje 3,7-odstotno inflacijo in 3,8-odstotno rast BDP, ki naj bi se prihodnje leto dodatno zmanjšala na 3,6 odstotka.

Napoved inflacije za območje evra je Evropska komisija zvišala za več kot odstotno točko (na 3,5 odstotka), napoved rasti BDP pa tako kot v slovenskem primeru zmanjšala, in sicer s 4,3 na 4 odstotke. Prihodnje leto evrskemu območju napoveduje 2,7-odstotno rast realnega BDP, kar pa je za 0,3 odstotne točke večje, kot so napovedovali jeseni.

Svetli obeti, a z velikimi tveganji

Po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija naj bi si sicer že spomladi gospodarska rast opomogla po trenutnem zastoju zaradi hitrega širjenja omikrona, ozkih grl v dobavnih verigah in nadaljnje rasti cen energentov.

Rast cen pa naj bi se nadaljevala do poletja. V prvem trimesečju naj bi bila inflacija v evrskem območju 4,8-odstotna, vse do jeseni naj bi ostala nad tremi odstotki, kasneje pa naj bi se le znižala. Do takrat naj bi se namreč rast cen energentov upočasnila, dobavne verige pa sprostile. Naslednje leto Evropska komisija pričakuje le še 1,7-odstotno inflacijo, kar je skladno s ciljem Evropske centralne banke (ECB).

Gentiloni je priznal, da so negotovost in tveganja, ki bi lahko ogrozila uresničevanje teh napovedi, veliki. Navedel je pomanjkanje delovne sile in omejitvene ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa, a tudi možnost nadaljnje rasti cen, sploh če bodo proizvajalci masovno začeli višje stroške vgrajevati v končne cene (in s tem na kupca).