V Bruslju so predstavili več zakonodajnih predlogov, namenjenih okrepitvi unije kapitalskih trgov. Ti se nanašajo na področja insolventnosti, kotiranja podjetij na borzah in sisteme poravnav.
Bruselj je danes predstavil več zakonodajnih predlogov, namenjenih okrepitvi unije kapitalskih trgov. Predlogi se nanašajo na področja insolventnosti, kotiranja podjetij na borzah in sisteme poravnav. Pri pripravi ukrepov glede kliringa so upoštevali tudi trenutno dogajanje na energetskih trgih oz. visoke potrebe po likvidnostnih sredstvih.
“Evropska gospodarska moč in globalna konkurenčnost sta odvisni od močnega finančnega sistema. Za to Evropa potrebuje poglobljene, likvidne in integrirane kapitalske trge,” je ob predstavitvi predlogov za poglobitev unije kapitalskih trgov povedal izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.
“V teh zahtevnih časih za naša gospodarstva bolj kot kadarkoli prej potrebujemo delujoče kapitalske trge, da bi spodbujali financiranje po Evropi,” je še povedal. Dodal je, da so delujoči kapitalski trgi potrebni tudi za financiranje zelenega in digitalnega prehoda.
Potreben varen, robusten in privlačen kliring
EU po mnenju Evropske komisije za dobro delovanje unije kapitalskih trgov med drugim potrebuje varen, robusten in privlačen kliring. Pri kliringu gre za postopek denarne poravnave prek določene centralne ustanove. Člani te ustanove, ki so prodajalci vrednostnih papirjev, pri tem prejmejo določene denarne zneske, kupci pa jih plačajo.
Evropsko klirinško okolje bi bilo bolj privlačno s tem, da bi centralnim nasprotnim strankam, ki zagotavljajo klirinške storitve, omogočili hitrejše in enostavnejše širjenje svojih storitev. Obenem bi udeležence na trgu EU spodbujali k temu, da bi svojo likvidnost vzpostavljali pri evropskih centralnih nasprotnih strankah.
Poleg tega bi zmanjšali izpostavljenost udeležencev na trgu EU centralnim nasprotnim strankam v tretjih državah. Glede na danes predstavljeni predlog bi od vseh relevantnih udeležencev na trgu zahtevali, da imajo za določen delež sistemskih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na aktivnih računih pri evropskih centralnih nasprotnih strankah. Ti predlogi so pomembni tudi za odnose z londonskim Cityjem, prek katerega je dolga leta potekal levji delež poravnav v EU, zdaj pa je Združeno kraljestvo tretja država.
Pri pripravi upoštevano dogajanje na energetskih trgih
Pri pripravi ukrepov na področju kliringa je komisija upoštevala tudi aktualno dogajanja na energetskih trgih. Zaradi nihanja cen na trgu s terminskimi pogodbami imajo namreč številna podjetja težave z zagotavljanjem likvidnosti, saj morajo dobaviteljem za izpeljavo terminskih pogodb v času nihanja cen zagotavljati likvidnostna sredstva.
Bruselj predlaga ukrepe, s katerimi bi zagotovili večjo transparentnost zahtev po likvidnostnih sredstvih, tako da bi jih udeleženci na trgu tudi lažje predvidevali in načrtovali.
Ti ukrepi sicer po navedbah virov pri EU ne bi povsem preprečili likvidnostnih težav, s kakršnimi so se energetska podjetja soočala avgusta ob visokih poskokih cen energentov, bi jih pa vsaj kar se da omejili.
Drugi niz predlogov se nanaša na pravila na področju insolventnosti družb, saj ima vsaka od 27 držav članic drugačna pravila, kar je velik izziv za investitorje.
“V nekaterih državah insolvenčni postopek lahko traja sedem mesecev, v drugih pa do sedem let,” je razlike ponazorila evropska komisarka, pristojna za unijo kapitalskih trgov, Mairead McGuinness.
V izogib znižanja vrednosti podjetja direktorji obvezani k pravočasnemu obveščanju
Evropska komisija želi s predlaganimi ukrepi poenotiti pravila za postopke v primerih insolventnosti, med drugim glede ohranitve stečajne mase in upniških odborov. Predlog poleg tega predvideva obveznost direktorjev, da pravočasno sprožijo postopek zaščite pred upniki, s čimer bi preprečili znižanje vrednosti podjetja.
Danes predstavljeni zakonodajni predlogi komisije so namenjeni še poenostavitvi postopkov za uvrstitev podjetja na borzo. Zmanjšali bi obseg potrebne dokumentacije in poenostavili določene zahteve glede zlorabe trga.
Zakonodajne predloge, ki jih je skupaj šest, bosta zdaj obravnavala Svet EU, v katerem so države članice, in Evropski parlament.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!