Menu Item
Nemčija se sooča s krizo v avtomobilski industriji v skupini Volkswagen, ki zaposluje približno 120 tisoč ljudi. Vlada mrzlično išče rešitve, a se zdi, da koalicija ni poenotena. To je bilo po oceni poznavalcev najopazneje v torek, ko sta kancler Olaf Scholz in finančni minister Christian Lindner gostila vsak svoj industrijski oziroma gospodarski vrh.
Nemčijo pretresa kriza v avtomobilski panogi z načrtovanim zaprtjem Volkswagnovih tovarn na čelu.
Rešitev je vlada skušala ta teden najti na dveh sestankih z vodilnimi predstavniki gospodarstva, enim pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza, drugega pa je sklical finančni minister Christian Lindner.
Nemško gospodarstvo naj bi leto po prvotnih ocenah končalo celo v recesiji, zadnje napovedi pa govorijo o stagnaciji, ki naj bi se nadaljevala tudi prihodnje leto.
Dodatno negativnemu vzdušju v nemškem gospodarstvu botruje tudi kriza skupine Volkswagen, ki v Nemčiji zaposluje okoli 120.000 ljudi. Ta teden je skupina evropskega avtomobilskega velikana, pod katero sodi deset znamk, napovedala zaprtje vsaj treh tovarn, kar pomeni tudi številčno odpuščanje.
Krizo skupine podrobno spremlja tudi nemška vlada, pri čemer pa koalicija ni poenotena. To je bilo najopazneje v torek, ko sta Scholz in Lindner v Berlinu gostila vsak svoj industrijski oz. gospodarski vrh.
Kancler je na svoj vrh povabil najpomembnejše direktorje podjetij, vodje sindikatov in industrijske lobiste, medtem ko med povabljenimi ni bilo gospodarskega ministra Roberta Habecka in finančnega ministra Lindnerja.
Po pritožbi manjših in srednjih podjetij je svoj vrh sklical še vodja liberalcev FDP Lindner. Nepovabljeni Habeck iz Zelenih pa je v odgovor predstavil lasten načrt subvencij za podjetja in investitorje.
Od udeležencev obeh vrhov je bilo na koncu v torek slišati predvsem kritike, da bi morali biti politiki bolj dejavni in se manj prepirati, na spletu piše javna televizija ARD.
Ugibanja o predčasnih volitvah
Številni mediji že pišejo o najhujši krizi koalicije in ugibajo o morebitnih predčasnih volitvah. Ali bo koalicija zdržala do volitev prihodnjo jesen ali morda že pred tem končala svojo pot, bo glede na ugibanja znano ob potrjevanju proračuna za leto 2025.
Proračunska pogajanja so že lansko jesen poskrbela za težke trenutke med koalicijskimi partnerji, spore pa se napoveduje tudi letos, saj naj bi bil proračunski priliv nižji od pričakovanega. To pa pomeni določene reze in varčevanja.
Če bi koalicija res padla že na proračunu za prihodnje leto, več bo znano sredi novembra, bi lahko bile predčasne parlamentarne volitve že spomladi. V koalicijskih krogih se domnevno že pogovarjajo o terminu 9. marec 2025. Če bo proračun sprejet, pa bi lahko koalicija skušala še zdržati do poletnih počitnic, nakar bi sledile redne volitve.
Medtem ko časnik Frankfurter Rundschau ocenjuje, da se glede na ankete nobenemu od partnerjev ne splačajo predčasne volitve, pa so pri portalu Deutschlandfunk mnenja, da bi lahko od tega profitirala FDP. Ocenjujejo namreč, da bi lahko s strogo finančno politiko Lindnerja, ki bi vodila v predčasne volitve, liberalci dobili politično zmago.
Ne glede na morebitne predčasne volitve pa se na ponovno vodenje vlade že pripravljajo pri krščanskih demokratih (CDU), ki trenutno v anketah precej vodijo. Glede na te pa bi bila znova možna koalicija s precej oslabljeno SPD, za katero še ni jasno, na katerem mestu bi pristala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje