Evropski finančni ministri enotni: Pristop Komisije naj bo umirjen in preudaren

Ameriški predsednik Donald Trump "ostaja neomajen v svojem poslanstvu, da Ameriko znova naredi premožno," je zapisano v izjavi Bele hiše za javnost.

V izjavi z naslovom Zakaj so Trumpove carine nujne Bela hiša navaja, da so trgovinske politike desetletja škodile ZDA, vendar dodaja, da je že mogoče zaznati napredek pri "ponovnem vračanju ameriške industrije". V nadaljevanju je navedenih več držav in velikih podjetij, ki naj bi od Trumpovega nastopa januarja razmišljala o vlaganju v ZDA ali se k temu že zavezala. Kot eden od primerov je izpostavljeno podjetje Apple, ki je februarja napovedalo 500 milijard dolarjev vredno naložbo v proizvodnjo in izobraževanje v ZDA.

 Indeks potrošniškega razpoloženja o ameriškem gospodarstvu je aprila z marčnih 57 točk padel na 50,8 točke, so danes sporočili z Univerze Michigan. Analitiki so padec pričakovali, vendar manjšega. Potrošniki pričakujejo poslabšanje gospodarskih razmer ter višjo inflacijo.

Potrošniki sedaj pričakujejo, da bo inflacija v letu dni poskočila na 6,7 odstotka. To je najvišja raven pričakovanj od novembra 1981 in za 1,7 odstotne točke višja kot marca.

Indeks potrošniškega razpoloženja je sedaj za 34,2 točke nižji, kot je bil pred letom dni.

Indeks razpoloženja o trenutnih razmerah je od marca padel za 11,4 točke na 56,2 točke, kar je najnižja vrednost od maja 1980. Indeks pričakovanj v naslednjega pol leta pa je padel za 10,3 točke na 47,2 točke.

Razpoloženje je padlo po vseh demografskih skupinah - celo med republikanci, ki podpirajo predsednika Donalda Trumpa, je sporočila direktorica raziskave Joanne Hsu. Dodala je, da potrošniki pričakujejo višjo inflacijo, recesijo, slabe poslovne pogoje, padanje dohodkov in naraščanje brezposelnosti.

Indeks cen na ravni proizvajalcev je v ZDA marca na mesečni ravni nazadoval za 0,4 odstotka, v letu dni pa je napredoval za 2,7 odstotka. Analitiki sicer opozarjajo, da gre za zatišje pred viharjem, ko se bodo začele čutiti posledice carinske politike predsednika Donalda Trumpa.
Poročilo ministrstva za delo je preseglo pričakovanja analitikov Wall Streeta, tako kot ga je že četrtkovo poročilo o potrošniški inflaciji, ki je bilo s padcem cen potrošniške košarice na mesečni ravni prav tako boljše od pričakovanj.

Analitiki menijo, da je umirjanje inflacije obenem tudi posledica širših skrbi, da se bo svetovno gospodarstvo zaradi Trumpove carinske politike upočasnilo, je poročal spletni medij MarketWatch.

Ameriške carine na uvoz blaga bodo ameriško gospodarstvo prizadele bolj kot evropsko, je danes ob zasedanju finančnih ministrov EU v Varšavi povedal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) ZDA bi se lahko po ocenah Bruslja do leta 2027 skrčil za do 1,4 odstotka, evropskega pa za okoli 0,2 odstotka.

"Glede na naše zadnje simulacije vpliva ameriških carin bi se obseg ameriškega BDP do leta 2027 skrčil za od 0,8 do 1,4 odstotka. Negativni vpliv na EU bi bil medtem manjši, znašal bi okoli 0,2 odstotka," je povedal Dombrovskis.

Pojasnil je, da te ocene ne upoštevajo sredine odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da zamrzne dvig t. i. vzajemnih carin. Upoštevana je torej 20-odstotna dodatna carinska stopnja za uvoz večine blaga iz EU, pa tudi ločene dodatne carine na uvoz jekla, aluminija in avtomobilov.

Službe Evropske komisije redno posodabljajo napovedi, saj se ameriška trgovinska politika stalno spreminja, je še povedal komisar. "Zato trenutno ne bi dajal prevelikega poudarka na točne številke, saj se bo položaj zagotovo spremenil," je dejal.

Ocene so bolj namenjene temu, da dobimo občutek, kakšen je negativen vpliv na gospodarstvo EU, ZDA, pa tudi preostalega sveta.

Gospodarske posledice bi bile po oceni Bruslja še hujše, če bi bile ameriške carine stalne, preostale države pa bi sprejele nadaljnje protiukrepe. Obseg ameriškega BDP bi se v prihodnjih letih skrčil za od 3,1 do 3,3 odstotka, obseg evropskega za od 0,5 do 0,6 odstotka, globalnega pa za 1,2 odstotka, je povedal Dombrovskis.

ZDA morajo preusmeriti trgovanje v druge države, stran od Kitajske, je za Fox News povedal ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer. Poudaril je, da je "nevarno", če Amerika svoj življenjski standard lahko ohranja le z uvozom iz Kitajske. Trump je ta teden za 90 dni zamrznil višje carine za številne države, v čemer Greer vidi priložnost za pogajanja. Njegova ekipa predlaga ideje in vzpostavlja stike s številnimi predstavniki držav, da bo Trump kasneje lahko razmislil o konkretnih dogovorih.

Greer meni, da bo Trumpu lahko predložil dovolj sporazumov, da se bo ta počutil "dovolj udobno" in ocenil, da so ZDA s tem "nadaljevale trgovinsko ofenzivo".

Naslednje srečanje voditeljev Evropske unije in Kitajske bo predvidoma potekalo v Pekingu v drugi polovici julija, je v petek povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Olof Gill. 

Tudi prejšnje srečanje na najvišji ravni med EU in Kitajsko je potekalo na Kitajskem. Gill je novinarjem v Bruslju povedal, da se tokrat niso odločili za Bruselj zaradi "logističnih razlogov".

Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je dejal, da bo še danes govoril s tajvanskimi in izraelskimi kolegi.

Ameriški predsednik Donald Trump je Mehiko obtožil kršenja več desetletij stare pogodbe o izmenjavi vode med državama in ji zagrozil s carinami in sankcijami, če ne bo Teksasu zagotovila več vode. "Še naprej bomo stopnjevali posledice, vključno s CARINAMI, morda celo SANKCIJAMI, dokler ne bo Mehika spoštovala pogodbe," je na omrežju Truth Social zapisal Trump.

Veljavnost trenutnega petletnega pogodbenega cikla se izteče oktobra in Mehika glede na izračun za mejo in vodo pristojne komisije obeh držav ZDA dolguje več kot 1,5 milijarde kubičnega metra vode.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ob tem dejala, da njena vlada v trenutnih sušnih pogojih, ki vztrajajo že tri leta, spoštuje pogodbo glede na razpoložljivost vode. Zagotovila je, da so ameriški vladi poslali predlog na to temo, in verjame v dogovor. Mehika zatrjuje, da pri dobavi vode zaostaja zaradi dolgoletne suše v porečju Rio Grande.

ZDA in EU sta za 90 dni zamrznili uvedbo načrtovanih dodatnih carin na uvoz blaga, da si omogočita pogajanja glede novih trgovinskih sporazumov. Ne glede na to pa se Bruselj pripravlja na možnost, da diplomatska prizadevanja ne bodo prinesla rešitve za trgovinski spor z največjim svetovnim gospodarstvom. Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je za Financial Times dejala, da ima EU na razpolago širok nabor možnih protiukrepov, če pogajanja ne bodo potekala na zadovoljiv način.

EU bi lahko uvedla carine na ameriške tehnološke velikane, kot sta Meta in Google, je pojasnila von der Leyen. Kot morebitni ukrep je izpostavila tudi dajatev na prihodke od oglaševanja digitalnih storitev.

Iz Bruslja so medtem sporočili, da bo evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič v ponedeljek odpotoval v Washington, kjer se se bo z ameriškimi kolegi pogovarjal o carinah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Šefčovič gre v ameriško prestolnico "v dobri veri, da poskusi najti rešitve, ki bodo v korist vsem nam", je novinarjem povedal tiskovni predstavnik komisije Olof Gill.