Menu Item
Daljinsko ogrevanje v Mariboru je postalo dražje. Spremenljivi del cene daljinskega ogrevanja se je z dosedanjih 80 evrov za megavatno uro na skoraj 150 evrov. Kot razloge v energetiki Maribor navajajo podražitve plina, elektrike in emisijskih kuponov.
Energetika Maribor je spremenljivi del cene daljinskega ogrevanja januarja zvišala za 87 odstotkov na nekaj manj kot 150 evrov za megavatno uro, danes poroča časnik Večer. Kot najpomembnejši razlog so navedli zvišanje cen plina. Da bi se izognili povečanju števila neplačnikov, razmišljajo o subvencijah in možnostih obročnega plačila.
Kot so za Večer pojasnili v mariborskem javnem podjetju, so plin še lani kupovali po povprečni ceni 20,49 evra za megavatno uro. Letos je cena 106,03 evra, a zaradi vladne uredbe o zamejitvi cen plina plačujejo le 73 evrov. Dobavitelj je Petrol, saj dosedanji ponudnik Plinarna Maribor ni posredoval ponudbe.
Drugi razlog je po navedbah Energetike Maribor bistvena podražitev elektrike, ki jo kupujejo po 2,36-krat višji ceni kot lani, tretji pa občutna podražitev emisijskih kuponov. Te so lani kupovali po ceni 59,55 evra, letos pa po 85,4 evra za kupon.
Nova cena, o kateri naj bi odjemalce obvestili prihodnji teden, bo veljala do konca februarja. Nato ni izključena dodatna podražitev.
Cena ogrevanja je v Mariboru, če jo primerjamo s ceno daljinske toplote v Ljubljani ali Celju, občutno dražja. Cena megavatne ure toplote v Ljubljani stane 79 evrov, v Celju pa 71 evrov. Kot je za večer pojasnil vodja proizvodnje v Energetiki Maribor Miran Rožman, je primerjava tu nemogoča. “V Ljubljani z zemeljskim plinom ustvarijo le okrog deset odstotkov toplote, večinoma ogrevajo s premogom in lesnimi sekanci. V Celju, kjer zemeljski plin prav tako predstavlja zelo majhen delež vhodnih energentov, pa imajo sežigalnico,” je pojasnil Rožman.
Pretežno se na zemeljski plin ogrevajo v Novi Gorici, Trbovljah in Ravnah na Koroškem, kjer bodo cene v primerjavi z Mariborom višje tudi po podražitvi.
V družbi sicer pričakujejo, da gospodinjstva na računih za januar visoke podražitve kljub vsemu ne bodo občutila v tolikšni meri, saj so temperature zaradi mile zime že nekaj časa višje kot običajno v tem delu leta. Kljub temu se bojijo, da se bo ob podražitvi povečalo število neplačnikov, kar bi jim povzročilo dodatna likvidnostna tveganja.
Zato preučujejo možnosti podeljevanja subvencij za plačilo toplote in najema premostitvenega posojila, s katerim bi omogočili obročno plačilo. Prizadevanja za blaženje posledic dviga cen so za časnik napovedali tudi na mariborski občini.
Energetika Maribor skuša ceno toplote sicer blažiti s prodajo električne energije, ki jo proizvedejo v kogeneracijah, a imajo tudi pri tem težave. Kot je za Večer pojasnil vodja proizvodnje v družbi Miran Rožman, se je trg z elektriko namreč januarja “sesul”, zaradi česar je bila cena v prvih dveh dneh letošnjega leta celo negativna. “Ob tem tudi ne moremo prodati celotne količine proizvedene elektrike po fiksni ceni, kot je bila praksa v preteklih letih,” je dodal.
Krivijo tudi državo, saj po njihovih navedbah še vedno ni predstavila natančne metodologije razdelitve količin zemeljskega plina za proizvodnjo toplote za gospodinjske odjemalce iz kogeneracijskih naprav, zato težko določijo natančno ceno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje