DZ bo spremembe treh davčnih zakonov, katerih cilj je ob zvišanju nekaterih olajšav ter znižanju davčnih stopenj predvsem razbremenitev dela, po pričakovanjih finančnega ministra Andreja Širclja potrdil še pred poletjem.

Vlada je predlog sprememb treh davčnih zakonov potrdila v sredo, in sicer gre za predloge novel zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini ter o davku na dodano vrednost (DDV). Z njimi se omogoča večjo konkurenčnost gospodarstva ter poenostavlja davčne postopke, je na novinarski konferenci povedal finančni minister Andrej Šircelj.

Glede predlaganih sprememb pri davku od dohodkov pravnih oseb je napovedal novo olajšavo za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Nadgrajujejo se tudi davčne olajšave za zaposlovanje, in sicer bo za osebe z deficitarnim poklicem, denimo v medicini ali računalništvu, olajšava za zaposlitev znašala 45 odstotkov plače. Za zaposlitev mlajših od 25 let bo olajšava še 10 odstotnih točk višja, s čimer naj bi po Šircljevih besedah omogočili mladim, da ostanejo v Sloveniji. Na en odstotek pa se zvišuje olajšava za donacije.

Predlog novele zakona o dohodnini prinaša postopno zvišanje splošne olajšave do leta 2025 s 3500 na 7500 evrov. “Ob istih bruto plačah se torej ljudem neto dohodki povečajo,” je napovedal minister. Ko bo splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, leta 2025 dosegla ciljno vrednost, je za zaposlenega s povprečno slovensko plačo ocenil prihranek na 1000 evrov letno.

Poleg tega naj bi se stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu znižala s 50 na 45 odstotkov, olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine pa naj bi se znova usklajevale z inflacijo. Vrača se seniorska olajšava za starejše od 70 let, pri uporabi električnega vozila za zasebne namene pa ne bo treba plačati bonitete.

Predlagane spremembe pri obdavčitvi kapitala je Šircelj označil za manjše. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov naj bi se znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. Na 15 odstotkov naj bi se znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako vlada predlaga znižanje normiranih stroškov.

“S tem želimo zagotoviti večjo konkurenčnost podjetjem ter znižanje obremenitve dela,” je dejal minister. S predstavljenimi predlogi se tudi nakazuje smer, v katero gre davčna politika, in sicer – kot je dejal Šircelj – gre ta v smer nižjih davčnih stopenj ter zagotavljanja večje motivacije za ljudi, da plačujejo davke.

Samo spremembe pri dohodnini bodo po njegovih besedah zmanjšale proračunske prihodke za 276 milijonov evrov. A javnih financ to ne bo ogrozilo, izpad se bo po pričakovanjih nadomestil z višjo gospodarsko rastjo ter optimalnejšim naročanjem blaga in storitev. “Javne finance so popolnoma stabilne in usklajene tudi s programom stabilnosti, na podlagi katerega bomo v naslednjih letih zmanjševali primanjkljaj,” je dejal.

Predlagane spremembe pri dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb naj bi začele veljati 1. januarja 2022, že julija letos pa naj bi bile uveljavljene spremembe pri DDV. Tu je Šircelj kot najpomembnejšo novost izpostavil predlog, da se bo račun v papirni obliki izročil kupcu le na njegovo zahtevo. Kmetje ne bodo več obvezni davčni zavezanci, pač pa le na lastno željo, je še povedal. V noveli zakona o DDV se bo upoštevalo tudi evropsko direktivo, ki za blago iz tretjih držav omogoča registracijo prodajalca le v eni državi članici.