Menu Item
Čeprav bi bilo tudi zaradi rastočih cen goriva vredno razmisliti o ponovni usmeritvi v delo od doma, ki je bilo v mnogih podjetjih v času epidemije koronavirusa uspešno, podatki kažejo, da je v prvih šestih mesecih letošnjega leta od doma delalo za približno osemdeset odstotkov zaposlenih manj kot v istem obdobju lani. Na novogoriški univerzi so medtem izračunali, da manj kot tristo zaposlenih in študentov v enem mesecu med potjo na delo oziroma študij prevozi toliko kilometrov, kot da bi enkrat po ekvatorju obkrožili svet.
Tudi zaradi vse višjih cen goriva se znova odpira vprašanje smiselnosti dela od doma ali vsaj hibridnega dela – malo v pisarni, malo doma. Epidemija koronavirusa je namreč pokazala, da je delo od doma za mnoga podjetja popolnoma izvedljivo.
“Sama situacija je delodajalce prisilila v hitro spremembo miselnosti in podjetja so čez noč prešla v popolnoma drugačne načine dela, ki zahtevajo veliko mero zaupanja in prilagoditve delovnih procesov. Tudi za podjetja je bilo presenečenje, kako dobro lahko delujejo nove oblike dela,” so za N1 opisali v kadrovski agenciji Manpower.
“Seveda pa moramo upoštevati, da obstajajo delovna mesta, ki zahtevajo fizično prisotnost in delo na daljavo oziroma hibridno delo enostavno ni mogoče,” dodajajo, pa tudi, da so se na izziv težje prilagodili bolj tradicionalni delodajalci. V Manpower, kjer približno polovica zaposlenih dela na hibriden način, menijo, da so za delo od doma ali na daljavo najbolj primerna delovna mesta v informacijski tehnologiji, klicnih centrih, marketingu, prodaji in iskanju novih kadrov.
Tudi kadrovska agencija Adecco svojim zaposlenim ponuja možnost dela od doma oziroma hibridnega dela in – kot pravijo – večina zaposlenih to možnost tudi izkoristi. Raziskava, ki so jo v Adeccu opravili lani med 16 tisoč posamezniki, ki delajo v pisarnah, je pokazala, da si jih večina želi približno polovico delovnega časa delati od doma, drugo polovico pa v pisarni podjetja.
“Interes po hibridni obliki dela je med iskalci zaposlitve v porastu,” pravijo v agenciji Adecco in poudarjajo, da tudi delodajalci, ki ponujajo hibridno delo vedo, da so tako bolj konkurenčni in v prednosti pred ostalimi podjetji.
Raziskava časnika Večer je pokazala, da je hibridni način dela v veljavi tudi na slovenskih ministrstvih, kjer svoje delo vsaj delno od doma opravlja več kot 2.500 javnih uslužbencev. Zaposleni na ministrstvu za gospodarstvo lahko delajo od doma največ dvakrat na teden, zaposlenim na ministrstvu za zunanje zadeve pa je delo od doma omogočeno največ trikrat na teden. Tako je tudi na ministrstvu za finance, kjer ima možnost dela od doma zagotovljeno več kot osemdeset odstotkov zaposlenih, na ministrstvu za infrastrukturo pa imajo možnost dela od doma zagotovljeni skoraj vsi uslužbenci in to vseh pet delovnih dni, je poročal časnik.
Lani za 80 odstotkov več dela od doma kot letos
Kljub temu da je med zaposlenimi interesa za delo od doma oziroma hibridno ureditev dela vedno več, pa uradne številke kažejo, da smo od doma množično delali le v času epidemije koronavirusa, potem pa smo se začeli vračati na delovna mesta.
Po podatkih inšpektorata za delo je v prvih šestih mesecih letošnjega leta od doma delalo 83.296 zaposlenih pri 1.664 delodajalcih. V istem obdobju lani pa je bil inšpektorat obveščen, da od doma dela 151.158 zaposlenih. To pomeni, da je v prvih šestih mesecih letošnjega leta od doma delalo za približno osemdeset odstotkov manj zaposlenih kot v istem obdobju lani. Podatkov o tem, zakaj je dela od doma več ali manj, na inšpektoratu ne zbirajo.
Podatki kažejo tudi, da se Slovenci v službe najpogosteje vozimo z avtomobili in to večinoma sami. Anketa, ki jo je Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) leta 2020 opravila med 500 posamezniki, je namreč pokazala, da se več kot polovica anketirancev v službo vozi z avtom, v katerem sedijo sami, še dodatnih 13,7 odstotka vprašanih pa z avtom, ki si ga delijo še z drugimi osebami. Le 11,5 odstotka vprašanih je dejalo, da se na delovno mesto vozijo s kolesom, le 3,8 odstotka pa z avtobusom.
Zgovoren je tudi podatek, ki so ga izračunali na novogoriški univerzi: manj kot tristo zaposlenih in študentov na tej univerzi v enem mesecu med potjo na delo oziroma študij in domov prevozi okrog 40 tisoč kilometrov. To je enkrat okrog sveta po ekvatorju, poudarja profesor dr. Griša Močnik.
Močnik dodaja, da razlogi za pozive k (delnemu) delu od doma niso vezani le na porabo energije, izpustov in onesnaževanje, ampak tudi na pomen časa, ki ga izgubimo s prevozom, pa bi ga lahko porabili koristneje. Omenjena anketa AMZS je denimo pokazala, da je pot v službo ali šolo oziroma fakulteto za dobro tretjino vprašanih krajša od deset kilometrov, za slabo tretjino pa krajša od trideset kilometrov.
Tudi ministrstvo za delo je v spletni raziskavi, ki jo je izvedlo novembra lani med skoraj 3.400 posamezniki, ugotovilo, da je več argumentov za delo na domu, kot je argumentov proti, izziv je le vzpostavitev varnih in zdravju neškodljivih pogojev v domačem okolju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!