Menu Item
Prihodki državnega proračuna so v prvih enajstih mesecih dosegli 10,06 milijarde evrov, kar je 20,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 14,8 odstotka na 12,60 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 2,54 milijarde evrov in je bil nekaj nižji kot lani ob tem času.
K nižjemu primanjkljaju je prispevala občutna rast prihodkov, kjer je bilo po podatkih finančnega ministrstva opaziti predvsem višjo rast dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost ter prejetih sredstev iz EU.
Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so v tem obdobju skupaj dosegli 8,38 milijarde evrov in so bili za 19,8 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. Dohodnine se je v proračun steklo 31,9 odstotka več, predvsem zaradi višjih izplačil dodatka za delo v rizičnih razmerah v javnem sektorju ter rasti mase plač.
Davka od dohodka pravnih oseb je bilo vplačanega 47,7 odstotka več kot v prvih enajstih mesecih lani, davka na dodano vrednost 16,9 odstotka več, trošarin pa 7,8 odstotka več.
Na strani odhodkov so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov v primerjavi z enakim obdobjem lani povišale za 10,4 odstotka, kar je posledica napredovanj in dogovora o plačah, višjega izplačanega regresa, sprostitve izplačil delovne uspešnosti ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah.
Za 11,5 odstotka so bili višji izdatki za blago in storitve, za 32,7 odstotka transferji posameznikom in gospodinjstvom, za 32 odstotkov transferji javnim zavodom ter za 49,2 odstotka izplačila investicijskih odhodkov in transferjev.
So se pa nekateri odhodki zmanjšali, izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so bili denimo za 44,9 milijona evrov nižji kot v prvih enajstih mescih lani, za subvencije pa je bilo namenjeno 41,7 odstotka manj.
Vplačila v proračun EU so v tem obdobju znašala 558 milijonov evrov in so bila od tistih v enakem obdobju lani višja za 16,2 odstotka.
Za protikoronske ukrepe 2,45 milijarde evrov
Za ukrepe po protikoronski zakonodaji je bilo iz državnega proračuna letos do konca novembra izplačanih 2,45 milijarde evrov, potem ko se je v celem letu 2020 ta znesek ustavil pri 1,88 milijarde evrov.
Letos 4,9-odstotna inflacija
V Sloveniji so se cene letos zvišale za 4,9 odstotka. Na inflacijo so najbolj vplivale višje cene naftnih derivatov – dizelsko gorivo se je podražilo za 34,5 odstotka, bencin za 31,8 odstotka, tekoča goriva pa za 13,7 odstotka. Decembra se cene v mesečni primerjavi v povprečju niso spremenile.
Cene poltrajnega blaga in blaga dnevne porabe so se v enem letu v povprečju zvišale za 4,8 odstotka oz. 7,2 odstotka, medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju pridobile 6,5 odstotka. Povprečna letna inflacija je bila 1,9-odstotna, medtem ko so statistiki lani zabeležili 0,1-odstotno deflacijo. Letni padec cen je bil lani 1,1-odstoten, je danes sporočil statistični urad.
Letno inflacijo 2021 so naftni derivati zvišali za 1,3 odstotne točke. Hrana, ki se je podražila za štiri odstotke, je letno inflacijo zvišala za 0,6 odstotne točke, pol odstotne točke je k inflaciji prispevala podražitev toplotne energije (+70,9 odstotka).
Cene življenjskih potrebščin se v letošnjem decembru glede na november v povprečju niso spremenile, vseeno pa so se nekateri izdelki in storitve opazneje podražili oziroma pocenili, ugotavlja statistični urad.
Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju upadel na 2,5 odstotka
Zaradi ukrepov države za omilitev posledic epidemije covida-19 so slovenske javne finance tudi v tretjem letošnjem četrtletju beležile primanjkljaj, ki pa se je v primerjavi s prvima dvema četrtletjema precej znižal. Znašal je 339 milijonov evrov oz. 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je sporočil statistični urad. Javnofinančni primanjkljaj je v prvem četrtletju znašal 969 milijonih evrov oz. 8,3 odstotka BDP, v drugem pa se je ustavil pri 757 milijonih evrov oz. 5,8 odstotka BDP.
Rast skupnih izdatkov države je bila v tretjem četrtletju nekoliko izrazitejša od rasti skupnih prihodkov države, in sicer za 0,6 odstotne točke, so sporočili statistiki. Skupni prihodki države so v tretjem četrtletju znašali 5,7 milijarde evrov. Od prihodkov v lanskem tretjem četrtletju so bili višji za 417 milijonov evrov oz. za 7,9 odstotka. Prihodki iz socialnih prispevkov so bili za 106 milijonov evrov oz. 5,3 odstotka višji kot v istem četrtletju lani.
Skupne prihodke so najbolj povečali višji davčni prihodki. Ti so bili za 250 milijonov evrov oz. 9,8 odstotka višji kot v tretjem četrtletju lani. Med temi so najbolj narasli prihodki iz davkov na proizvodnjo in uvoz, namreč za 135 milijonov evrov oz. 8,1 odstotka.
Skupni izdatki države so v tretjem četrtletju znašali 6,03 milijarde evrov; od izdatkov v istem obdobju lanskega leta so bili višji za 470 milijonov evrov oz. za 8,5 odstotka.
Pri odhodkih so se najizraziteje zvišali izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva. Ti so bili za 190 milijonov evrov oz. za 40,5 odstotka višji kot v lanskem tretjem četrtletju. Izdatki za sredstva za zaposlene so bili višji za 96 milijonov evrov oz. za 6,5 odstotka. Izdatki za subvencije so bili nižji kot v tretjem četrtletju lani, in sicer za 15 milijonov evrov oz. za 9,9 odstotka.
Izdatki za obresti so se še naprej zniževali in bili v tem četrtletju za 21 milijonov evrov oz. za 11,4 odstotka nižji kot v istem obdobju leta 2020.
Konsolidirani bruto dolg države je konec tretjega četrtletja letos znašal 40,1 milijarde evrov oz. 79,6 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem na koncu drugega četrtletja je bil višji za 671 milijonov evrov. Povečal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Dolg države na centralni ravni je na koncu tretjega četrtletja znašal 39,5 milijarde evrov oz. 78,3 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 867 milijonov evrov oz. 1,7 odstotka BDP. Skladi socialne varnosti so bili na koncu tretjega četrtletja 2021 brez dolga, so še sporočili s statističnega urada.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!