Menu Item
Svet Evropske centralne banke je po pričakovanjih še sedmič zvišal obrestne mere v evrskem območju. Dvig je manjši kot v preteklih šestih primerih in znaša 0,25 odstotne točke. Kljub umiritvi dinamike dvigov se s tem nadaljuje rekorden niz zaostrovanja denarne politike, kar se po oceni ekonomistov najprej odraža pri investicijah podjetij.
“Inflacijski obeti predolgo ostajajo previsoki. Ker še vedno obstajajo močni inflacijski pritiski, je Svet ECB danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk,” so danes sporočili iz Frankfurta. Od julija lani je svet osrednje evrske denarne ustanove obrestne mere skupno zvišal za 3,75 odstotne točke, kar je rekordna dinamika v zgodovini območja skupne valute.
Z današnjim dvigom za 0,25 odstotne točke je osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja s 3,75 odstotka spet najvišja po oktobru 2008. Depozitna obrestna mera, ki je bila še pred lanskim julijem dolgo časa v negativnem območju, je zdaj pri 3,25 odstotka.
Svet ECB si z dvigovanjem obrestnih mer in postopnim umikom kriznih programov odkupov vrednostnih papirjev prizadeva obrzdati inflacijo v evrskem območju, ki kljub umiritvi v zadnjih mesecih ostaja zgodovinsko gledano zelo visoka.
Dodaten argument za današnji dvig so ponudili tudi zadnjih podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Po teh se je letna inflacija aprila malenkost okrepila in dosegla sedem odstotkov. Čeprav je jedrna inflacija, torej tista brez cen energije in hrane, zdrsnila z marčnega rekorda na 5,6 odstotka, pa so to še vedno številke, ki pri skrbnikih evrske denarne politike povzročajo veliko nelagodje.
"Obrestne mere imajo vedno najbolj direkten vpliv na investicije"
Da je znižanje inflacije osrednji cilj bankirjev v Frankfurtu trdi tudi Polona Domadenik, profesorica Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. "Do dviga obrestnih mer prihaja, ker želijo ukrotiti inflacijo, ne glede na to, koliko to stane. Za evropska podjetja dvig pomeni, da se posojila dražijo, bistveno bolj previdna so pri investicijah, kar posledično klati povpraševanje po zaposlenih," razlaga Domadenik, ki obenem v roku pol leta ne pričakuje več problematike presežnega povpraševanja po delavcih, medtem ko ima Kitajska že danes presežek blaga in težave, kako to blago prodati.
Profesorica ljubljanske ekonomske fakultete je jasna, da imajo obrestne mere vedno najbolj direkten vpliv na investicije, zaradi česar domača in tuja podjetja le-te zdaj odlagajo. "Tisto, kar so načrtovali še pred pol leta, so odložili. To se zdaj vidi na primeru Nemčije, ki ima prognozo minimalno negativne rasti, prav tako je v krču avtomobilska industrija, kar bo posledično prizadelo tudi Slovenijo, saj smo tradicionalno vezani na to."
Odgovora na vprašanje, kako se bodo takšne razmere prenesle na ostala področja gospodarstva, Polona Domadenik v tem trenutku nima, vendar dodaja, da je storitveni sektor za zdaj v zagonu, kar je verjetno še vedno posledica zaprtja. "Ljudje si želijo potovati, biti zunaj, se družiti. Ampak tudi storitveni sektor se bo začel umirjati, bo pa najprej prizadeta proizvodnja."
Tako na eni strani prihaja do večje previdnosti v podjetjih, na drugi strani pa so pri nakupih vse bolj previdni tudi potrošniki. "Kakor hitro se začne ta spirala odvijati, začne to delovati zaviralno z vidika gospodarske rasti. Podjetja bodo posledično manj investirala, manj zaposlovala. Tukaj je še centralna banka, ki tega ne upošteva - oni pravijo, da je njihov ključni cilj znižati inflacijo na dva odstotka," še dodaja Domadenik.
Napovedana še dva dviga
ECB, ki ji predseduje Christine Lagarde, se sicer zaveda, da se pretekla zvišanja ključnih obrestnih mer prenašajo v pogoje financiranja in denarne pogoje v euroobmočju, a ob tem poudarjajo, da je "negotovo, s kakšnim časovnim zamikom in kako intenzivno poteka transmisija v realno gospodarstvo".
Gospodarska dejavnost se je sicer že močno umirila, a ob razmeroma ugodnem poteku, ko gre za energetsko krizo, in postopnem popuščanju pritiskov v dobavnih verigah so zadnji podatki in napovedi za gibanje BDP ugodnejši od predhodnih pričakovanj. Zaostrovanje pogojev financiranja tako vsaj za zdaj še ni povzročilo pretiranega nazadovanja.
Svet ECB je pri usmeritvah glede nadaljnjih ukrepov v zadnjih mesecih prešel od izrecnega napovedovanja novih dvigov na dikcijo, da bodo sklepi odvisni od tekočih podatkov. Podobno so sporočili tudi danes, ko so dejali, da bo svet "s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo obrestne mere denarne politike dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov, in bo obrestne mere na tej ravni ohranjal tako dolgo, kot bo potrebno."
Analitiki po oceni Bloomberga pričakujejo, da bosta tokratnemu dvigu zelo verjetno sledila še dva zaporedna dviga po 0,25 odstotne točke, nato pa naj bi vsaj do konca leta obrestne mere ostale na doseženih ravneh.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje