Menu Item
Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes ohranil ključne obrestne mere nespremenjene. Presodil je, da naj se neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa APP v tretjem četrtletju zaključijo. Temu bo nato po načrtih sledilo postopno prilagajanje obrestnih mer, so po današnji seji sporočili iz ECB.
Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita ostajajo na ravni nič odstotka, 0,25 odstotka oz. minus 0,50 odstotka.
“Prilagajanje ključnih obrestnih mer ECB bo postopno in se bo začelo potem, ko bo preteklo nekaj časa po koncu izvajanja neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Spreminjanje ključnih obrestnih mer ECB bosta še naprej določali prihodnja usmeritev sveta glede denarne politike in njegova strateška zaveza, da inflacijo v srednjeročnem obdobju stabilizira na dveodstotni ravni,” so navedli.
Svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla dveh odstotkov precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja, in dokler svet ECB ne presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju, so pojasnili.
Mesečni neto nakupi v okviru programa APP bodo ostali takšni, kot je ECB napovedal marca: aprila bodo znašali 40 milijard evrov, maja 30 milijard evrov, junija pa 20 milijard evrov. “Novi podatki, ki so na voljo od prejšnje seje ECB, utrjujejo pričakovanje, da naj se neto nakupi v tretjem četrtletju zaključijo. Njihova kalibracija v tem četrtletju pa bo odvisna od podatkov in od tega, kako bo svet ocenil obete za prihodnost,” so napovedali.
Prihodnja gospodarska gibanja bodo odvisna od Ukrajine
Danes je svet ocenil, da bodo prihodnja gospodarska gibanja odvisna predvsem od poteka vojne v Ukrajini ter od učinkov sedanjih sankcij in od morebitnih nadaljnjih ukrepov. Po drugi strani pa gospodarsko aktivnost še vedno podpira ponovno odpiranje gospodarstva po krizni fazi pandemije. Inflacija je močno zrasla in bo v prihodnjih mesecih ostala visoka. Inflacijski pritiski so se okrepili v številnih sektorjih, so povzeli.
“V sedanjih razmerah velike negotovosti si bo svet pri izvajanju denarne politike puščal odprte vse možnosti ter ukrepal postopno in prožno. Svet ECB bo storil vse, kar je treba, da izpolni mandat ECB, ki je vzdrževanje cenovne stabilnosti ter varovanje finančne stabilnosti,” so tako kot po seji prejšnji mesec ponovili tudi tokrat.
Tako nameravajo pri programu APP še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa. Pri tem naj bi šlo za daljše obdobje po datumu, ko se bodo začele dvigovati ključne obrestne mere, in tako dolgo, kot bo to potrebno za vzdrževanje ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko.
Glede izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) je svet ECB potrdil, da namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. “V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike,” je zapisal. Tako bi se neto nakupi v okviru tega programa lahko začeli tudi ponovno izvajati, če bi bilo treba nevtralizirati negativne šoke, povezani s pandemijo.
V ECB so napovedali še, da bodo naprej spremljali pogoje bančnega financiranja in zagotavljali, da zapadle operacije v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja ne bodo ovirale nemotene transmisije denarne politike. Redno bo ocenjeval, kako te operacije prispevajo k naravnanosti denarne politike, je napovedal in dodal, da se bodo posebni pogoji, ki veljajo v teh operacijah, po pričakovanjih iztekli junija.
Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji poudarila, da ruska vojna proti Ukrajini “resno vpliva na gospodarstvo evrskega območja”. Rast ogrožajo naraščajoči stroški energije, motnje v dobavni verigi in slabše zaupanje potrošnikov, je naštela.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!