ECB prvič po več kot letu dni ni spremenil ključnih obrestnih mer

Kot so ocenili člani osrednjega organa evrske denarne politike, se pričakuje, da bo inflacija predolgo ostala previsoka. Domači cenovni pritiski ostajajo močni. Inflacija je sicer septembra izrazito upadla, med drugim tudi zaradi močnih učinkov osnove, večina meril osnovne inflacije pa se ob tem še naprej znižuje. Pretekli dvigi obrestnih mer se po njihovem intenzivno prenašajo v pogoje financiranja, kar vse bolj zavira povpraševanje in prispeva k zniževanju inflacije.

Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo "ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo treba", so sporočili po seji. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo tako kot doslej odločal na podlagi tekočih podatkov. Izhajal bo iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ostaja pri 4,50 odstotka in najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot desetletje dolgo obdobje bolj ohlapne denarne politike. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom (Evrosistem), ostaja pri štirih odstotkih in s tem na najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.

[caption id="attachment_5839814" align="aligncenter" width="1024"]