Menu Item
Danes sprejeti dogovor o embargu na rusko nafto bo zvišal borzne cene goriv – česar Slovenci na bencinskih črpalkah zaradi regulacije vsaj do 10. avgusta verjetno ne bomo opazili –, možne pa so tudi kratkoročne motnje v dobavah ter na dolgi rok zmanjševanje rafinerijskih kapacitet, kar bi dodatno zvišalo cene, pravijo v Petrolu. Nejasno pa je, kakšne so posledice za Mol, ki je v madžarski lasti. Če pri nas prodaja rusko nafto, je vprašanje, ali bo to še lahko počel ali bo moral iskati druge vire.
Voditelji evropskih držav so v Bruslju dosegli politični dogovor o embargu na rusko surovo nafto in naftne proizvode, ki bo del šestega paketa sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Dokument je v fazi osnutka, detajle še usklajujejo.
Je pa že znano, da so na zahtevo Madžarske izločili surovo nafto, ki v Evropo priteka po naftovodu. Iz tega vira se oskrbujeta še Slovaška in Češka, ki sta tako kot Madžarska močno odvisni od ruske nafte. Povezavo po naftovodu imata še Poljska in Nemčija, ki pa izjeme – vsaj tako sta ustno zagotovili – ne bosta koristili. Posledično naj bi se do konca leta uvoz ruske nafte v Evropo zmanjšal za 90 odstotkov.
Višje cene, težave z dobavami
Slovenija je na prvi pogled na varni strani radarja. Največji naftni trgovec Petrol uvozi okoli sedem odstotkov dizla in kurilnega olja ruskega izvora (ta je do konca leta nadomestljiv), ruskega bencina ne uvažajo. Ta podatek miri tudi odhajajočega predsednika vlade Janeza Janšo, ki pravi, da zato bistvene rasti cen ne pričakuje.
V Petrolu pravijo, da imajo za junij potrjene vse dobave, prav tako za letos sklenjene pogodbe z dobavitelji, za drugo leto še ne. Zaradi kompleksnih in nestabilnih razmer je v tem trenutku vse učinke in posledice embarga nemogoče oceniti, pravijo. Nasprotno pa oni menijo, da bodo posledica višje cene. Trgovci, ki so do zdaj kupovali rusko nafto, bodo zdaj namreč na borzi povpraševali po proizvodih drugega porekla, kar bo dvignilo ceno. Pričakujejo tudi kratkoročni vpliv na dobavne verige, kot so ga že zaznali marca, ko so se zaradi vojne v Ukrajini ustavile dobave iz črnomorskega bazena.
Surova nafta brent se je na borzi danes podražila za dva odstotka, na dobrih 123 dolarjev za sodček (najvišje je bila sredi marca, ko je stala okoli 135 dolarjev). Kot v četrtletnem poročilu navaja Petrol, pa so cene dizelskega goriva v tem obdobju občasno rasle celo hitreje kot cene surove nafte.
Bo moral Mol iskati nove vire?
Medtem ko bo Petrol embargo torej občutil predvsem posredno, pa je vprašanje, kako bo vse skupaj vplivalo na madžarski Mol, ki ima mrežo bencinskih servisov tudi pri nas. Kot je razumeti iz tujih medijev, Madžarska naftnih proizvodov iz ruske nafte ne bo smela prodajati v drugih državah EU. To bi bila tudi nelojalna konkurenca, saj je ruska nafta trenutno precej cenejša.
Na Mol Slovenija smo naslovili vprašanje, kaj embargo pomeni zanje in ali v Sloveniji prodajajo nafto ruskega porekla. “Glede na to, da še ne poznamo vseh podrobnosti, zadeve ne moremo komentirati,” so nam odgovorili v sredo. Ko smo jih to spraševali marca, so nam v podjetju dejali, da gorivo kupujejo od članic skupine Mol, ki ima rafinerije na Madžarskem, Hrvaškem in Slovaškem. Ali se v teh rafinerijah predeluje ruska nafta, niso neposredno odgovorili.
Dolgoročno manj rafinerijskih kapacitet
Slovo od ruske nafte pa ne bo prav preprosto, saj je odnos med Evropo in Rusijo v tej panogi precej prepleten. Rusija je na primer lastnik mnogih rafinerij po Evropi. Denimo v Bolgariji ima ruski državni naftar Lukoil v lasti največjo rafinerijo ter večino bencinskih servisov. Zato je po današnjih navedbah bolgarskega premierja Kirila Petkova tudi Bolgarija dobila status izjeme do konca leta 2024.
Na Petrolu povedo, da imajo rafinerije do konca leta dovolj časa, da se prilagodijo na druge vrste nafte. A vseeno pričakujejo zmanjševanje rafinerijskih kapacitet, kar pa bi spet vodilo v zmanjšanje ponudbe naftnih proizvodov v Evropi – in s tem pritisk na cene.
Trgovci bi se “čim prej” sestali z Golobom
Pri nas do 10. avgusta na črpalkah predvidoma ne bomo občutili dogajanja na naftnih trgih. Odhajajoča vlada Janeza Janše je namreč cene (že drugič) regulirala, tako da za bencin plačujemo 1,56 evra, za dizel 1,67 evra na liter. Pri tem država pobira polne dajatve, saj razliko med regulirano in tržno ceno pokrivajo trgovci. Kot smo pisali, pa ti v zameno pričakujejo nadomestilo iz proračuna, kjer pa se očitno zatika.
Ko smo jih v začetku maja spraševali o tem, so nam tako na Petrolu kot na Mol dejali, da jim je gospodarski minister Zdravko Počivalšek ob začetku regulacije obljubil povračilo. Tako so o škodi (tudi izgubljenem dobičku) poročali ministrstvu. Samo Petrol je za prvi krog regulacije (od sredine marca do konca aprila) državi izstavil račun v višini 51 milijonov evrov. A Počivalškovo ministrstvo naj bi se zdaj postavilo na stališče, da v prvih 15 od skupno 45 dni regulacije v odloku ni pisalo, da trgovci kljub odloku morajo prodajati gorivo. To so zapisali v spremenjenem odloku, sprejetem konec marca. Tako naj bi zdaj ministrstvo menilo, da povračilo za prvih 15 dni ni potrebno.
Zdaj na Petrolu pravijo, da pričakujejo “čimprejšnji” pogovor z novo vlado, v katerem “bi sklenili ustrezni dogovor glede prihodnje regulacije maloprodajnih cen, saj se zaradi embarga razmere za naftne trgovce dodatno poslabšujejo”. Verjetno bo država, če namerava vztrajati z regulacijo, vsaj del bremena morala prevzeti nase in znižati katero od dajatev. Čeprav analitiki napovedujejo umiritev borznih cen nafte, opaznejšega znižanja cen najbrž tudi zaradi danes sprejetega embarga namreč ni na vidiku. Da je trenutni način regulacije napačen, je v intervjuju za N1 že dejal bodoči gospodarski minister Matjaž Han.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje