Menu Item
Evropska komisija Sloveniji v jesenski gospodarski napovedi za letos napoveduje 6,2-odstotno gospodarsko rast, v letu 2023 pa pričakujejo 0,8-odstotno krepitev BDP. Komisija je letošnjo napoved zvišala tudi za EU, in sicer z 2,7 na 3,3 odstotka. Za 2023 je medtem napoved rasti BDP močno znižala, in sicer na 0,3 odstotka.
V napovedi gospodarske rasti za letošnje leto je Sloveniji Evropska komisija napovedala 6,2-odstotno gospodarsko rast. To je 0,8 odstotne točke več od julijske napovedi, že takrat pa je za 1,7 odstotne točke dvignila napoved iz maja. V 2023 v Bruslju pričakujejo 0,8-odstotno krepitev BDP, kar je 0,2 odstotne točke manj kot julija.
Napoved za 2023 je komisija že julija oklestila za 2,1 odstotne točke. A kljub izraziti umiritvi glede na letos, ko bo Slovenija beležila novo leto visoke gospodarske rasti, bo rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) prihodnje leto med višjimi v EU.
Hitrejšo rast bodo imele otoške države Ciper, Malta in Irska, ob tem pa še Španija, Hrvaška, Luksemburg in Romunija. Rast bo tudi bistveno nad pričakovano krepitvijo BDP v EU in evrskem območju. V obeh območjih naj bi prihodnje leto dosegla 0,3 odstotka.
Letošnja pričakovana rast bo medtem skoraj enkrat višja od evropskega povprečja. V evrskem območju (vključno s Hrvaško, ki bo članica postala s 1. januarjem 2023) naj bi namreč dosegla 3,2 odstotka, v celotni uniji pa 3,3 odstotka.
Komisija je objavila tudi napovedi za 2024. Rast slovenskega BDP naj bi takrat pospešila na 1,7 odstotka in bila tako po zdajšnjih predvidevanjih le malenkost nad pričakovanimi gibanji v evrskem območju in celotni EU. V prvem naj bi namreč rast dosegla 1,5 odstotka, v celotni povezavi pa 1,6 odstotka.
Bruselj napoved gospodarske rasti EU za 2022 zvišal, za 2023 znižal
Čeprav bodo Evropska unija, evrsko območje in večina držav članic po pričakovanjih v zadnjem četrtletju tega leta zašli v recesijo, je Evropska komisija napoved gospodarske rasti EU za celotno 2022 zvišala z 2,7 na 3,3 odstotka, za območje z evrom pa z 2,6 na 3,2 odstotka. Za 2023 je medtem napoved rasti BDP močno znižala, in sicer na 0,3 odstotka.
“Gospodarstvo EU je na točki preloma. Po močni rasti v prvi polovici leta je v tretjem četrtletju izgubilo zagon, v zadnjem pa bo po ocenah zapadlo v recesijo,” je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Do recesije v EU, evrskem območju in večini držav članic bo prišlo zaradi velike negotovosti, povezane z rusko agresijo na Ukrajino, visokih cen energije, zmanjšanja kupne moči gospodinjstev ter strožjih pogojev financiranja, ocenjuje komisija.
Kljub temu bo zaradi zagona iz leta 2021 in močne rasti v prvi polovici tega leta rast bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije letos znašala 3,3 odstotka, v svoji jesenski gospodarski napovedi ocenjuje Bruselj. Napoved je zvišal, saj je julija napovedal 2,7-odstotno rast BDP.
Za 0,6 odstotne točke je komisija glede na julij zvišala tudi napoved gospodarske rasti za območje z evrom, ki bo od novega leta s pridružitvijo Hrvaške štelo 20 držav, in sicer z 2,6 na 3,2 odstotka.
Krčenje gospodarske rasti se bo v prvem četrtletju 2023 nadaljevalo, rast pa se bo v Evropo vrnila spomladi, napoveduje Bruselj. Rast BDP v EU bo leta 2023 znašala 0,3 odstotka, to je precej manj od 1,5 odstotka, kot je Evropska komisija napovedala poleti. 0,3-odstotno rast napoveduje tudi za območje z evrom, potem ko je v julijski napovedi napovedala 1,4-odstotno rast BDP.
Evropsko gospodarstvo si bo v letu 2024 znova opomoglo. Komisija za EU napoveduje 1,6-odstotno rast BDP, za evrsko območje pa 1,5-odstotno.
Kako visoka bo inflacija?
Inflacija bo v Sloveniji po napovedih Bruslja ostala visoka tudi v 2023. Za letos Sloveniji komisija napoveduje 9,2-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, kar je 1,6 odstotne točke več od julijske napovedi, ki je bila za 1,5 odstotne točke višja od majske napovedi. S tem naj bi bila le malenkost nižja od povprečja EU in za 0,7 odstotne točke višja od povprečja evrskega območja.
V 2023 naj bi se inflacija umirila le malenkostno. Dosegla naj bi 6,5 odstotka, kar bi bilo za 0,4 odstotne točke več od povprečja evrskega območja in 0,5 odstotne točke manj od povprečja EU. V 2024 naj bi se nato ustavila pri 3,5 odstotka in bila za 0,9 oziroma 0,5 odstotne točke višja od povprečja v evrskem območju ter celotni EU.
V EU bo inflacija letos znašala 9,3 odstotka, kar je natanko odstotno točko več, kot je kazala julijska napoved. V evrskem območju pa bo letos inflacija znašala 8,5 odstotka, julija je komisija napovedala 7,6-odstotno inflacijo.
V prihodnjem letu se bo nekoliko znižala, a bo vseeno ostala visoka. V EU bo pri sedmih odstotkih, v območju z evrom pa pri 6,1 odstotka. Komisija je poleti napovedala 4,6- oziroma štiriodstotno inflacijo. V letu 2024 je pričakovati umiritev na tri oziroma 2,6 odstotka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!