Evropski odbor svari: V EU visoka tveganja za finančno stabilnost

Profimedia

Evropski odbor za sistemska tveganja, organ, ki opozarja na morebitna tveganja za finančno stabilnost evropskih bank, sporoča, da je finančni sistem EU pomembno izpostavljen posledicam geopolitičnih razmer. Finančne institucije poziva, da se z oblikovanjem rezervacij ustrezno pripravijo na morebitne turbulence.

Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), katerega članica je tudi Banka Slovenije, je nastal po finančni in gospodarski krizi pred dobrim desetletjem z nalogo, da opozarja na sistemska tveganja, ki bi lahko ogrozila evropsko finančno stabilnost. Vodi ga šefica ECB Christine Lagarde.

Zdaj je prvič od ustanovitve leta 2010 izdal splošno opozorilo o tveganjih za finančno stabilnost v Evropski uniji (EU), v katerem poziva k ohranjanju odpornosti finančnega sistema na ravni EU za primer, če se tveganja uresničijo.

Kakšna tveganja?

Odbor svari, da je finančni sistem EU pomembno izpostavljen posledicam geopolitičnih razmer v Evropi, medtem ko gospodarstvo šele okreva za posledicami soočanja s koronavirusom.

Izpostavljajo tri najpomembnejša tveganja za finančno stabilnost:

poslabšanje gospodarskih obetov v kombinaciji s spremenjenimi pogoji financiranja lahko zmanjša zmožnost odplačevanja dolgov, še posebej gospodinjstev in podjetij, ki so najbolj prizadeta zaradi vse višjih cen energije,
padec cen premoženja lahko v finančnih institucijah privede do dodatnih likvidnostnih potreb in posledično vpliva na volatilnost trgov,

poslabšanje makroekonomskih obetov lahko vpliva na kakovost sredstev in dobičkonosnost kreditnih institucij.

Finančne institucije naj se pripravijo

ESRB izpostavlja, da se morajo banke in druge finančne institucije pripraviti na najslabši možni scenarij. “Kreditne institucije pri tem lahko predstavljajo prvo obrambno linijo s skrbnim oblikovanjem oslabitev in rezervacij ter načrtovanjem primerne ravni kapitala. Ustrezno naj upoštevajo morebitne izgube, ki bi lahko nastale s poslabšanjem okolja tveganja.”

Navajajo še, da so lahko dodatno zagotovilo za trdnost bančnega sistema kapitalski blažilniki na mikro in makro ravni, ter pozivajo, da naj bodo makrobonitetne politike prilagojene specifičnostim nacionalnih okolij, da zmanjšajo tveganja cikličnega ravnanja.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.