Menu Item
Finančni ministri držav območja evra so v Bruslju obravnavali izziv visoke inflacije, ki je v ospredju razprav dve leti po izbruhu covida-19. Zavedajo se učinka tega pojava na življenjski standard ljudi, a stališče ostaja, da letos pričakujejo zmanjševanje inflacijskih pritiskov, je dejal šef evroskupine Paschal Donohoe.
Vsi ministri razumejo učinek rasti cen na življenjski standard ljudi in poslovanje podjetij, a naše stališče ostaja nespremenjeno – visoka raven inflacije bo sicer trajala dlje, kot smo mislili lani, a še vedno pričakujemo, da se bodo inflacijski pritiski letos začeli zmanjševati, je izpostavil Paschal Donohoe kljub vse več ocenam, da rast inflacije ne bo le prehoden pojav, kot so izpostavljali doslej.
“Me skrbi inflacija? Seveda me, saj bo vplivala na kupno moč posameznika,” je ob prihodu na zasedanje evroskupine dejala nova nizozemska finančna ministrica Sigrid Kaag.
Decembra je letna stopnja inflacije v območju evra znašala rekordnih pet odstotkov. To je namreč največje povišanje cen na letni ravni, odkar so leta 1997 začeli beležiti te podatke.
To kali sliko gospodarskega okrevanja po pandemiji covida-19, čeprav so ključni akterji območja evra tudi danes hiteli zatrjevati, kako dobro okreva evropsko gospodarstvo. To je že konec lanskega leta doseglo ravni izpred pandemične krize, medtem ko je v času finančne krize to trajalo bistveno dlje.
ECB ne namerava zviševati obrestnih mer
Medtem ko je ameriška centralna banka zaradi inflacije napovedala zaostrovanje denarne politike, pa v Evropski centralni banki (ECB) za zdaj ne nameravajo zviševati obrestnih mer in vztrajajo, da se bodo pritiski začeli zmanjševati.
Finančni ministri članic območja evra sicer ocenjujejo, da je nova koronavirusna različica omikron, ki znova hromi družbo, opomin, da je podpora gospodarstvu še vedno potrebna in da je treba razvoj dogajanja spremljati zelo pozorno ter da gospodarsko okrevanje upravičuje prehod od široke k bolj ciljno usmerjeni podpori.
Evroskupina je na današnjem zasedanju, ki se ga je udeležil tudi slovenski finančni minister Andrej Šircelj, prav tako znova razpravljala o prenovi evropskih proračunskih pravil s poudarkom na sankcijah, ki jih je unija sicer opredelila, a nikoli uporabila. EU je po dolgi zamrznitvi zaradi pandemije covida-19 razpravo o reformi fiskalnih pravil oživila lansko jesen. Cilj je reforma do leta 2023, ko naj bi nehala veljati klavzula, uvedena ob začetku pandemije, ki omogoča maksimalno odstopanje od pravil.
Ministri so obravnavali še vpliv pandemije na podjetja in njihovo solventnost ter odprta vprašanja pri vzpostavljanju bančne unije, med katerimi je najbolj občutljiv projekt skupnih evropskih jamstev za bančne vloge, tretji steber bančne unije, poleg nadzora in okvira za reševanje bank.
Prvega letošnjega sestanka evroskupine so se udeležili kar štirje novinci – poleg Nizozemke Sigrid Kaag še Nemec Christian Lindner, Luksemburžanka Yuriko Backes in Avstrijec Magnus Brunner.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!