Elektro Ljubljana je prejšnji teden vložil ovadbo zoper nekdanjega predsednika uprave Andreja Ribiča, ki je zdaj vodja volilnega štaba stranke Gibanje Svoboda, in pravnico v isti družbi Martino Pohar. Problematičen je posel iz leta 2016, ko je Elektro Ljubljana eno od stanovanj v lasti podjetja prodal Bojanu Kumru, direktorju hčerinske družbe Elektro energija. Ribič in Pohar naj bi prodajo izvedla pod ceno ter brez soglasja nadzornikov. Objavljamo fotografije stanovanja, ki ga je Elektro Ljubljana pred šestimi leti prodal za 1.500 evrov na kvadratni meter.
Nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič je leta 2016 odobril prodajo 45 let starega stanovanja na Adamičevi ulici v ljubljanski Šiški, ki je bilo v lasti Elektro Ljubljana. Kupec Bojan Kumer je odštel 85 tisoč evrov. Kumer je direktor Elektro energije, ki je bila takrat še v lasti Elektra Ljubljane, od konca leta 2016 pa je v lasti Gen-I.
Šest let kasneje in pol leta po Ribičevi odstavitvi z mesta predsednika uprave je novo vodstvo Elektra Ljubljana na policijo vložilo ovadbo, je poročal Siol.net. Na Elektru so nam potrdili, da so to storili 23. marca. Kot izhaja iz ovadbe, ki jo je objavil že omenjeni portal, Ribiču in pravnici Martini Pohar očitajo, da sta najprej s Kumerjem sklenila domnevno fiktivno najemno pogodbo, s katero je Kumer dobil predkupno pravico, le 12 dni kasneje pa še kupoprodajno pogodbo. Cena naj bi bila prenizka glede na takratno tržno vrednost (v ovadbi je navedeno, da je ta 127 tisoč evrov), Ribič pa naj ne bi bil imel soglasja nadzornikov, ki ga je sicer potreboval za vsak posel nad 50 tisoč evrov. Zato jima očitajo zlorabo položaja in opustitev dolžne skrbnosti.
Stanovanje potrebno popolne prenove
Tako Ribič kot Kumer podrobnosti posla zaradi odprtega predkazenskega postopka nista želela komentirati. Javno dostopni podatki kažejo, da je bilo 55,9 kvadratnega metra veliko dvosobno stanovanje, staro 45 let, prodano za 85 tisoč evrov ali 1.520 evrov na kvadratni meter uporabne površine. V ovadbi je navedeno, da je tržna vrednost stanovanja, ocenjena na podlagi povprečne cene rabljenega stanovanja v letu 2016, takrat znašala 127 tisoč evrov. Leta 2016 je bilo namreč po podatkih v ovadbi v Ljubljani prodanih 2.950 rabljenih stanovanj po povprečni ceni 2.090 evrov za kvadratni meter uporabne površine. Ovaditelj trdi, da je bilo stanovanje prodano prepoceni.
Elektro Ljubljana je pred prodajo naročil cenitev, ki jo je opravila Alenka Zornada, sicer sodna cenilka za gradbeništvo. “Oceno tržne vrednosti predmetnega stanovanja sem izdelala v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, po načinu tržnih primerjav. Upoštevana so primerljiva prodana stanovanja v okolici ocenjevanega stanovanja in stanje stanovanja v času ogleda – bilo je v prvotnem stanju, prazno, neopremljeno in potrebno popolne prenove,” nam je pojasnila Zornada.
Primerjava cen za prodajo stanovanja v bližini Adamičeve v letu 2016 kaže, da so bile povprečne cene sicer višje (2.200 evrov na kvadratni meter), a je mogoče najti tudi posle po taki ceni ter tudi nižji. Po javno dostopnih podatkih je bilo na primer 61,8 kvadratnega metra veliko trisobno stanovanje na Adamičevi ulici, torej malo večje in z eno sobo več kot Kumrovo (tako kot njegovo pa zgrajeno leta 1972), marca 2016 prodano za 136 tisoč evrov. To je približno 2.200 evrov na kvadratni meter. Trisobno stanovanje v velikosti 59,8 kvadratnega metra na bližnji Rašiški ulici, zgrajeno leta 1968, pa je bilo aprila 2016 na dražbi prodano za 87 tisoč evrov (manj kot 1.500 evrov na kvadratni meter).
Kako je bilo videti stanovanje?
Za Kumrovo stanovanje pa smo v uredništvu N1 pridobili fotografije iz leta 2016, ko je bilo prodano.
Najemna pogodba s predkupno pravico
Ali je imel Kumer neupravičeno prednost pri nakupu, ni jasno. Kumer je bil nekoč zaposlen v Gen-I, od maja 2013 do julija 2014 je bil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga je vodil Samo Omerzel, predsednica vlade je bila Alenka Bratušek. Z 31. julijem 2014 je bil razrešen, dan kasneje je prevzel direktorsko mesto v Elektro Energiji v lasti Elektra Ljubljana, ki ga je vodil Ribič. Tu je ostal štiri leta, do 1.8.2018. V tem času (natančneje decembra 2016) je lastnik Elektro energije postal Gen-I. Sredi septembra 2018 je Kumer spet postal sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, ki ga je tokrat vodila Bratuškova, v času vlade Marjana Šarca. Dan po koncu mandata te vlade, 14. marca 2020, se je vrnil na mesto direktorja Elektro energije, kjer je še danes.
Za stanovanje na Adamičevi 18 v ljubljanski Šiški je bila 19. septembra 2016 izdelana cenitev, 21. septembra 2016 sta Ribič v imenu Elektra Ljubljana in Bojan Kumer kot najemnik podpisala najemno pogodbo, s katero je bila Kumerju dodeljena predkupna pravica. 3. oktobra 2016 pa sta nato podpisala še kupoprodajno pogodbo. Iz uradnih podatkov sicer izhaja, da je bil Kumer kot lastnik vpisan 13. decembra 2016, tako da je najemno razmerje verjetno trajalo do takrat.
Elektro Ljubljana smo že v ponedeljek vprašali, ali je bila predkupna pravica tudi v drugih najemnih pogodbah, ali je interes za stanovanje na Adamičevi izrazil še kdo poleg Kumra, po koliko so prodajali druga stanovanja v tistem času (po naših informacijah so namreč v tistem času prodali vsaj še dve). Odgovor so nam obljubili v zakonsko določenem roku osmih dni.
Ovadba zoper Ribiča je bila vložena dober teden dni nazaj, torej šest let po poslu in pol leta po Ribičevi odstavitvi. Ribiča je v Elektru Ljubljana najprej zamenjal Marjan Ravnikar, nato pa Aleksander Zupančič, ki je v podjetje prišel iz kabineta ministra SDS Andreja Vizjaka. Ribič pa je v tem času postal vodja volilnega štaba Gibanje Svoboda, novoustanovljene stranke Roberta Goloba, ki bo konkurentka SDS na volitvah 24. aprila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje