Menu Item
Predsednik vlade Robert Golob se je danes sestal s predstavniki gospodarstva, ki niso skrivali nezadovoljstva z vladno pomočjo v času energetske krize. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so premierja na sestanek pozvali že ob sprejetju zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, do katerega je bila kritična tudi opozicija, saj da je pomoč nezadostna in prepozna. Po današnjem sestanku so bili gospodarstveniki bolj mirni, saj je Golob nakazal možnost sprememb ravno sprejetega zakona in sledenje tistim ukrepom, ki bi slovensko gospodarstvo ohranilo konkurenčno. Predsednik vlade je izpostavil tudi padec cen plina, pri čemer pa je vredno dodati, da cene na vseh borzah padajo že deset dni, obenem je tudi zmanjšanje porabe nad vsemi pričakovanji. K manjši porabi pripomore tudi toplo vreme.
Po petkovem pozivu gospodarstvenikov, da se sestanejo s predsednikom vlade Robertom Golobom, je ta danes sedel za skupno mizo na Gospodarski zbornici Slovenija (GZS). Po koncu srečanja so bili predstavniki gospodarstva vidno zadovoljni z dogovorjenim, predsednik vlade je namreč obljubil, da bo vodstvo Evropske komisije poskušal prepričati, da se v regulatornem okvirju EU upoštevajo posebnosti slovenskega gospodarstva, kot je denimo visoka raven industrializacije in največji delež predelovalne industrije med državami članicami.
Golob je obenem napovedal tudi ustrezen odziv slovenske vlade, če bodo določene države še naprej “solirale” pri sprejemanju rešitev izven evropskih okvirjev. Če bo komisija v prihodnje potrdila neko drugo shemo, ki jo izvaja ena od članic EU, ta pa bi bila ugodnejša od tega, kar piše v slovenskem zakonu, premier napoveduje sledenje ugodnejšim ukrepom in prenašanje le-teh v domačo zakonodajo.
Gospodarstveniki so tokrat bolj zadovoljni
Predsednik GZS Tibor Šimonka je po srečanju s premierjem dejal, da so se slovenska podjetja znašla v relativno težkem položaju, predvsem glede na to, da so nekatere države peljale svojo pot in sprejemale kapice na cene elektrike, “in v tem kontekstu so naša podjetja izgubljala konkurenčnost”. “Danes v tem času, ko je bil predsednik vlade prisoten z nami, smo odprli nekaj tem in skupaj nakazali nekaj rešitev, ki lahko peljejo v smeri, da bomo imeli neke vrste zamejitev zgornjega nivoja cene in da bo lahko zakon, ki je bil v petek sprejet v državnem zboru tudi učinkovito deloval,” je med drugim povedal predsednik GZS.
Šimonka je tokrat bistveno spremenil retoriko iz prejšnjega tedna, ko so gospodarstveniki bili jasno nezadovoljni z vladnimi ukrepi za omilitev energetske krize. Izpostavil je trud in inovativnost predsednika vlade, tudi v smeri reševanja likvidnostnih težav, s katerimi se bodo podjetja srečala februarja leta 2023, ko bodo prejela prve račune za višje cene energentov. “Preko mehanizma s pomočjo SID banke ali kakorkoli že, je precejšnja pripravljenost, da se podjetjem tudi v tem smislu pomaga. Predsednik vlade je tudi obljubil osebno angažiranost v Evropski uniji, v tem smislu, da je gospodarstvo v Slovenji zelo specifično. Da smo zelo visoko industrializirana država in imamo svojo specifiko. Imamo največji delež predelovalne industrije v Evropi in veliko število energetsko intenzivnih podjetij, zaradi tega nekateri okviri EU za Slovenijo niso ugodni,” pravi Šimonka.
Vlada napovedala odziv na morebitno soliranje članic
Gospodarstveniki so zadovoljni z obljubo predsednika vlade, ki naj bi skušal prepričati vodstvo Evropske komisije, da se zapisane posebnosti upoštevajo. “Še posebej, kar želimo, da se uresniči, je pa dejstvo, da če bo še naprej soliranje določenih držav, v smislu, da bodo sprejemale rešitve izven evropskih okvirjev, bo tudi slovenska vlada ustrezno odreagirala,” je po srečanju s premierjem še povedal Tibor Šimonka.
Da je slovenska shema za omilitev energetske krize skoraj v celoti usklajena s smernicami EU, pa je poudaril Robert Golob, ki je ob tem dodal, da gre za najvišji možen nivo cen, ki ga bomo plačevali. “Če bi se izkazalo – pa ne verjamem – da bi komisija potrdila neko drugo shemo, ki bi bila bolj ugodna, bo Slovenija temu sledila. Pa vseeno ali je to shema, ki jo bo peljal Nemčija, ali neka od sosednjih držav, zaenkrat se držimo okvirja EU, ker ne želimo preindicirati tega, da bi posamezne države članice iskale svoje nacionalne rešitve, temveč se držimo okvira. Če se bo izkazalo, da evropski okvir ni več potreben, potem bo Slovenija sledila temu, kar bi počele ostale držav,” je napovedal Golob.
Predsednik vlade je izpostavil, da je danes potekal prvi sestanek po tem, ko je Evropski svet ministrov včeraj v Bruslju “končno, po treh mesecih, potrdil uvedbo kapice na cene zemeljskega plina”. Ta sestanek je po premierjevih besedah, bil v resnici pomemben, ker je zdaj znan regulatorni okvir na evropskem nivoju, na predvidljiv nivo pa naj bi se znižale tudi cene.
“Tudi na podlagi prvih izračunov – bom zelo ekspliciten – kaže, da bi bil strošek oziroma cena v Sloveniji za srednje velika podjetja in velika podjetja, nekje na nivoju okoli 200 evrov, mogoče 210, s čimer se približujemo temu, kar je bil naš cilj. Če nam bo v bodočih dneh to uspelo še znižati, bomo zelo zadovoljni, sicer je pa ta cena tista, ki smo jo na nek način pričakovali in za katero verjamemo, da se jo tudi z vidika gospodarstva še da premisliti,” je dogajanje po sprejetju kapice komentiral premier Golob.
Pri izjavah predsednika vlade je vredno dodati, da cene na vseh borzah padajo že deset dni, obenem je tudi zmanjšanje porabe nad vsemi pričakovanji. K manjši porabi pripomore tudi toplo vreme.
Če bo komisija v prihodnje potrdila neko drugo shemo, ki jo izvaja ena od članic EU in bi bila ta ugodnejša od tega, kar piše v slovenskem zakonu, Golob napoveduje sledenje. Predsednik vlade ob tem še dodaja, da lahko zakon vedno spreminjamo takrat, ko bomo imeli osnovo na podlagi smernic EU. “Namenoma nismo hoteli danes obljubljati nečesa, kar kasneje ne bi mogli izpolniti. Tega smo se držali.”
Ukrepi vlade prejšnji teden naleteli na neodobravanje
Priprave Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize niso spremljali pozitivni komentarji gospodarstvenikov. Ti so nezadovoljstvo jasno izrazili tudi minuli petek, ko so poslanci potrjevali 1,2-milijardno pomoč gospodarstvu.
Glede zakonskih rešitev so predstavniki gospodarstva takrat poudarili, da zaradi vztrajanja visokih tržnih cen elektrike te ne rešujejo problema visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. Čeprav so med ukrepi tudi subvencije za cene energentov, bo po njihovih opozorilih subvencionirana cena še vedno do petkrat višja, kot jo plačujejo tekmeci v tujini. V gospodarstvu si tako želijo cenovne kapice.
Spomnimo, da so zakonski ukrepi ocenjeni na 1,2 milijarde evrov, od tega 850 milijonov evrov za subvencije elektrike in plina, 100 milijonov za shemi za ohranjanje delovnih mest, 200 milijonov pa za ohranjanje likvidnosti.
Obrtniki danes že kritični do obvezne božičnice, podprli kapico
Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je danes ponovno izrazil nezadovoljstvo s sprejetim zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev energetske krize. Kritičen pa je bil tudi do predlagane uvedbe obvezne božičnice, so sporočili iz OZS. Po navedbah predsednika vlade, se je sicer mnenje obrtnikov po sestanku na GZS psremenilo.
“Energetska kriza je še vedno najbolj pereča tema v malem gospodarstvu. Državni zbor je v petek sprejel zakon o omilitvi posledic zaradi energetske krize. Vse zbornice in združenja smo želeli, da se namesto subvencij sprejme kapica na energente. To bi bilo bolj smiselno, za to možnost so se odločile tudi nekatere druge države. Dobili smo izgovore, zakaj naša vlada temu ni sledila,” je dejal predsednik OZS Blaž Cvar.
Dodal je, da težava ni v samem modelu, ki določa višino subvencije. “Gre za to, da je prišlo vmes do enormnega dviga cen energentov. Ko vnesemo to subvencijo v model, bodo naša podjetja imela še vedno precej višje cene kot konkurenti v tujini. Zato nikakor ne moremo biti zadovoljni s tem,” je povedal in opozoril, da številna podjetja še vedno nimajo sklenjenih pogodb za prihodnje leto.
Cvar je izrazil tudi nasprotovanje uvedbi obvezne božičnice, ki jo predvideva osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, o katerem se že usklajujejo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!