Menu Item
Premier Robert Golob je lani dejal, da bi Slovenija morebiten dolgoročni nakup plina v okviru evropske platforme za skupne nabave izvedla samo in le prek 100-odstotno državnega podjetja. A zdaj, ko je platforma začela delovati, primat ohranja Geoplin, ki je v večinski lasti Petrola, na resornem ministrstvu pa o nameri Goloba ne vedo nič.
Na vrhuncu energetske krize oktobra lani je vlada naznanila, da bo morda podržavila Geoplin, ki je sicer v 75-odstotni lasti Petrola. Največji plinski trgovec je zmanjšane dobave ruskega Gazproma moral nadomeščati z nakupi na trgu, kjer pa so bile cene takrat zelo visoke.
Petrol je Slovenski državni holding (SDH) in vlado opozoril, da bo Geoplin morda zašel v likvidnostne težave. Vlada je dala na stran 750 proračunskih milijonov za dokapitalizacijo. Če bi se ta zgodila, bi Geoplin podržavili.
V nekaj tednih so se nato razmere na trgih umirile, Petrol je Geoplinu priskočil na pomoč s 50-milijonskim likvidnostnim posojilom, posledično pa je potihnila tudi debata o podržavljenju. A predsednik vlade te možnosti ni izključil. Tako je sredi novembra v Bruslju dejal: “Če se država odloči za strateško investicijo dolgoročnih skupnih nakupov plina, ki jih načrtuje EU, tega ne moremo prepustiti nekemu privatnemu trgovcu. Tega zagotovo ne bomo storili, to bomo delali prek podjetja v 100-odstotni državni lasti.”
Premier Golob oktobra 2022 o možnostih podržavljenja Geoplina:
Strateško podjetje
Geoplin je za državo strateško podjetje. Uvozi namreč dve tretjini plina, ki ga porabi Slovenija, do lanske prekinitve je bil skrbnik pogodbe z ruskim Gazpromom, konec lanskega leta pa je sklenil srednjeročno pogodbo z alžirskim Sonatrachom.
A Geoplin je v večinski lasti Petrola, kjer ima država le še 25,01 odstotka lastništva, s tem pa omejeno moč odločanja. Petrol je junija lani, da bi zagotovil enakomerno obveščenost, privolil v spremembo družbene pogodbe Geoplina in ukinitev nadzornega sveta, tako da uprava Geoplina, ki jo vodita dva člana uprave Petrola, poroča neposredno skupščini (oziroma delničarjem).
Še vedno pa ima Petrol prevladujočo moč odločanja in prav v tem je verjetno razlog, da si je Golob želel sprememb, ki pa se nato niso zgodile. Platforma za skupne nabave je začela delovati konec aprila, država pa je Geoplinu že podelila tudi državno poroštvo. Geoplinu to pomaga, saj ima v očeh dobaviteljev videz zanesljivega kupca, država pa po drugi strani s tem nase prevzema del tveganj.
Resorno ministrstvo je k oddaji povpraševanja na platformi za skupne nakupe plina povabilo tudi Petrol in Gen-I. A iz Petrola so nam sporočili, da ne sodelujejo, ker jim plin dobavlja Geoplin, v Gen-I pa so dejali le, da platformo vidijo kot eno od “raznolikih možnosti” za zakup.
Kumer: Lastništvo nikoli ni bilo izpostavljeno
Kabinet predsednika vlade smo vprašali, zakaj se namera, da bomo plin kupovali prek 100-odstotno državnega podjetja, ni uresničila, a so naša vprašanja le posredovali na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Tu pa so nam odgovorili, da lastništvo podjetja v postopku priprave temeljev za skupne nabave plina ni bilo nikoli izpostavljeno. Če bi, denimo, želeli podržaviti Geoplin, bi bilo treba spremeniti državno strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Na vprašanje, ali je na vladi kdaj tekla razprava o tem, so nam dejali, da sami s tem niso seznanjeni.
Sta pa Petrol in SDH na majski skupščini, prvi letos, potrdila ustanovitev posebne komisije za spremljanje poslovanja družbe Geoplin. Njeni člani so Barbara Jama Živalič, direktorica Štabne službe finance v Petrolu, Marin Cerjan, izvršni direktor električne energije ter naravnega plina v Petrolu, ter Mateja Lovšin Herič iz SDH.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!