Menu Item
Gospodarska združenja so v pismu predsedniku vlade Robertu Golobu opozorila na bistvena nerešena vprašanja na področju energetike.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije v pismu premierju Robertu Golobu opozarjajo, da konec lanskega leta sprejeti zakon o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje in spremljajoča uredba, ki regulira cene energentov, ne zajemata vseh podjetij.
V najslabšem primeru so po njihovih navedbah velika in energetsko intenzivna podjetja. “Ta ne le da nimajo regulirane cene energentov, ampak zaradi ostrih pogojev ne bodo mogla koristiti pomoči po zakonu oziroma jo bodo lahko koristila le v omejenem obsegu,” navajajo v pismu, ki ga je objavila GZS.
Na podlagi ankete, ki so jo izvedli med temi podjetji, jih po navedbah združenj tretjina navaja, da ne morejo koristiti pomoči po zakonu zaradi prestrogih omejitev, zaradi izredno zapletenega in administrativno zahtevnega postopka ali zaradi tveganja vračila pomoči. Več kot dve tretjini vprašanih podjetij medtem navaja, da se jim je zaradi visokih cen energentov zmanjšala konkurenčnost, pri čemer jih tretjina napoveduje, da bodo primorani zmanjšati obseg poslovanja ali celo odpuščati.
Pri tem v pismu omenjajo, da ta segment ustvari 34 odstotkov čistih prihodkov od prodaje celotnega slovenskega gospodarstva in predstavlja 38 odstotkov dodane vrednosti ter tretjino vseh zaposlenih v gospodarstvu. “Gre za enega od nosilnih stebrov slovenskega gospodarstva, zato težko razumemo, da vlada ne prepozna strateške vloge velikih podjetij, ki nimajo enakovrednih pogojev poslovanja kot njihovi konkurenti v drugih evropskih državah,” piše v pismu.
Podpisniki težko tudi razumejo, “zakaj se Slovenija tako krčevito oklepa evropskega okvira pomoči, ko pa je jasno, da je v tej energetski krizi marsikatera evropska država poskrbela za strateške dele svojega gospodarstva mimo tega okvira”. Zato “ne morejo mimo občutka, da Slovenija ne želi ohraniti, kaj šele razvijati omenjeno industrijo, pa čeprav smo druga najbolj industrializirana država v EU”.
Ob opozorilih glede usode energetsko intenzivnih podjetij pa združenja izpostavljajo tudi, da so zakonodajne rešitve ustvarile dodatne nerazumljive in nedopustne razlike tako med posameznimi podjetji kot dejavnostmi.
Pri tem opozarjajo po njihovem prepričanju neenakopraven položaj malih in srednje velikih podjetij, ki so pogodbo o dobavi električne energije podpisala pred 9. novembrom 2022 in zato niso deležna regulirane cene po vladni uredbi. Podobno velja za mala in srednje velika podjetja, ki nimajo lastnega odjemnega mesta (na primer podjetja v nakupovalnih ali industrijskih središčih).
Problem so po oceni podpisnikov pisma tudi mala in srednje velika podjetja, ki imajo regulirane cene in zato niso upravičena do ukrepov subvencioniranja skrajšanega delovnega časa oziroma čakanja na delo.
Izpostavljajo tudi vprašanje podaljšanja regulirane cene po 30. juniju letos za mala in srednje velika podjetja ter vprašanje regulirane cene po 31. avgustu letos za male poslovne odjemalce. “Kljub drugačnim obljubam tega odgovora do danes še nismo prejeli,” navajajo in kot nelogično vidijo to, da so morala podjetja pošiljati vloge za subvencijo za drugo polovico leta, s tem pa po nepotrebnem, če bo regulacija podaljšana, obremenjevati predpisano aplikacijo in tvegati, da bodo morala pomoč vračati.
Omenjajo tudi, da kljub drugačnim obljubam še do danes ni bil vzpostavljen sistem za pomoč podjetjem pri likvidnosti, čeprav bodo podjetja prvo pomoč po zakonu o pomoči gospodarstvu prejela šele konec tega meseca, medtem ko naj bi jim dobavitelji električne energije plačilne roke skrajšali celo na 15 dni.
Odprto je po opozorilih podpisnikov tudi še vprašanje povračila odškodnine distributerjem naftnih derivatov za lansko regulacijo cene pogonskih goriv. “Ta podjetja so namreč državi pomagala reševati energetsko krizo in posredno tudi vpliv na stopnjo inflacije, celo za ceno ustvarjanja izgub v poslovanju, zdaj pa so prepuščena sama sebi,” je zapisano v pismu.
Za primerjavo pa podpisniki omenjajo, da je država takoj priskočila na pomoč proizvajalcem električne energije. “Razumljivo, da je zagotovila nemoteno dobavo. Vendar bi morali biti kriteriji enaki za vse,” so prepričani.
“Naša naloga pa je, da ščitimo interese gospodarstva, zato bomo, če ne bo prišlo do rešitve zgoraj naštetih vprašanj, iskali rešitve po pravni poti. Pri čemer ne izključujemo niti ustavne presoje,” svarijo reprezentativne delodajalske organizacije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje