Menu Item
En dan pred potrjevanjem predloga rebalansa letošnjega proračuna in spremljajočih dokumentov v državnem zboru so reprezentativna gospodarska združenja izrazila nasprotovanje rebalansu, ki bi šel v škodo gospodarstvu. Kot so sporočili, jih moti manjša predvidena poraba za pomoč podjetjem zaradi energetske draginje, kar naj bi bilo v nasprotju z večkratnimi apeli gospodarstva.
Reprezentativna gospodarska združenja so dan pred potrjevanjem predloga rebalansa letošnjega proračuna in spremljajočih dokumentov v DZ izrazila nasprotovanje rebalansu, ki da gre v škodo gospodarstvu. Moti jih namreč manjša predvidena poraba za pomoč podjetjem zaradi energetske draginje, saj da je to v nasprotju z večkratnimi apeli gospodarstva.
Argument vlade, da so razlog za rebalans tudi nižji odhodki kot posledica uspešnega boja z energetsko draginjo, je v nasprotju s številnimi prošnjami, ki smo jih v zadnjih mesecih naslovili na predstavnike vlade, so delodajalska združenja, ki so del Ekonomsko-socialnega sveta, zapisala v skupnem sporočilu.
Spomnili so na opozorila, da so cene energentov, predvsem električne energije, še vedno previsoke in presegajo tiste, ki jih imajo konkurenčna podjetja v tujini. Nazadnje je gospodarstvo na to opozorilo na dogodku minuli teden, na katerem so predstavili tudi podatke o občutnem krčenju industrijske proizvodnje v zadnjih mesecih ter o padanju prihodkov v trgovini.
“To bo državo na letni ravni, v kolikor vlada ne bo ukrepala, stalo več kot eno milijardo evrov dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov,” svarijo v gospodarstvu.
Gospodarstveniki: Prihranke proračuna bi morali vložiti v pomoč velikim porabnikom energentov
Nižji načrtovani odhodki v povezavi z energetsko draginjo so po navedbah združenj povezani s padcem promptnih in terminskih cen zemeljskega plina in električne energije. Zato so prepričani, da bi bili odhodki, če bi vlada uvedla zamejeno ceno energentov tudi za velika podjetja, h kateri že dlje časa pozivajo, manjši ali vsaj enaki izgubi iz pobranih davkov kot posledici padanja naročil in prodaje.
“Vlada bi morala kot dober gospodar te prihranke proračuna vložiti v pomoč velikim porabnikom energentov. S tem bi jim zagotovila konkurenčne pogoje poslovanja, zaščitila številna delovna mesta in povečala proračunske prihodke skozi davke in prispevke,” so zapisali v delodajalskih članih ESS.
Predlog dviga rezerve pri ukrepih za blaženje posledic draginje
Zmanjšana proračunska rezerva v višini 200 milijonov evrov, ki jo je vlada ohranila za blaženje posledic draginje, je po mnenju gospodarstva prenizka, saj da ostaja nejasno, kakšne bodo cene energentov v drugi polovici leta. Zato predlagajo dvig rezerve pri ukrepih za blaženje posledic draginje v gospodarstvu.
Poleg teh vidikov rebalansa, ki so za gospodarstvo najbolj pereči, pa združenja opozarjajo še, da so prihodki iz proračuna EU in odhodki za investicije, pri katerih je predvidena 50-odstotna medletna rast, zelo verjetno precenjeni. Tudi ocena o 390 milijonih evrov prejetih sredstev iz mehanizma za okrevanje EU po koronski krizi se jim zdi glede na dosedanjo dinamiko črpanja visoka.
Izpostavljajo še, da bo primanjkljaj tudi brez upoštevanja predvidenih odhodkov za blaženje draginje in odhodkov, povezanih s pandemijo covida-19, visok, saj naj bi po ocenah fiskalnega sveta dosegel 2,3 odstotka BDP. Rast tekoče porabe brez odhodkov za covid-19, draginjo, investicije in obresti naj bi dosegla 11 odstotkov, kar je po navedbah združenj več kot v predhodnih treh letih. Polovica te rasti bo posledica višjih stroškov dela, v največji meri zaradi jeseni sklenjenega dogovora s sindikati javnega sektorja.
Gospodarska združenja zato poudarjajo še, da masa plač v javnem sektorju ne sme preseči zastavljenih okvirjev v rebalansu ter da je treba omejiti diskrecijske ukrepe na področju transferjev gospodinjstvom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!