Uvedba socialne kapice je po mnenju gospodarstva potrebna investicija za razvojni preboj Slovenije, predlog socialne kapice pri 6.000 evrih bruto plače pa korak v pravo smer, a si želijo, da bi se ta meja znižala na 4.600 evrov bruto.

Vlada je uvedbo socialne kapice za plače nad 6.000 evrov bruto predlagala z zakonom o debirokratizaciji, ki čaka na splošno razpravo v državnem zboru. Gospodarski krog, v katerem so združeni GZS, Združenje Manager, SBC – Klub slovenskih podjetnikov in Amcham Slovenija, njeno uvedbo pozdravlja, a bi jo določil pri 4.600 evrov bruto plače, bodisi takoj bodisi postopoma.

Tak predlog so v minulih dneh naslovili tudi na parlamentarne politične stranke, poslanske skupine in pristojna delovna telesa v državnem zboru. “Omogočite, da ob 30-letnici Slovenije skupaj oblikujemo prijazno poslovno in družbeno okolje, ki spodbuja razvoj,” so zapisali.

Sindikati: Z davčno reformo bodo naši člani na izgubi

Slovenija

22. Jun 2021 0

Slovenija

22. Jun 2021 0

Davčne spremembe bodo predvidoma potrjene še pred poletjem

Gospodarstvo

10. Maj 2021 0

Gospodarstvo

10. Maj 2021 0

Uvedba socialne kapice pri 6.000 evrih bruto plače, kar predstavlja 3,2-kratnik povprečne bruto plače v Sloveniji, bi ob 10.500 upravičencih pomenila 170 milijonov evrov manj vplačanih socialnih prispevkov. Toda ob višji dohodnini, potrošnji in dobičkih bi bil ta izpad nižji; letni učinek na konsolidirano bilanco javnega financiranja bi znašal 116 milijonov evrov, so izračunali v analitski službi GZS.

Če bi Slovenija socialno kapico uvedla pri 4600 evrih bruto plače, kar predstavlja 2,5-kratnik povprečne bruto plače, bi zdravstvena in pokojninska blagajna ob 27.000 upravičencih ostali brez 300 milijonov evrov, letni učinek na konsolidirano bilanco javnega financiranja pa bi ob povečanju že omenjenih drugih prilivov znašal približno 100 milijonov evrov. Kot še poudarjajo analitiki GZS, bi se po uvedbi kapice sčasoma javnofinančni izpad izničil. Ob nevtralnih gospodarskih razmerah naj bi se to zgodilo v roku sedmih do desetih let, ob visoki gospodarski rasti pa še prej, so izračunali.

“Čas je, da se postavi zgornja meja obremenjevanja plač,” poudarja izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Prepričan je, da bi s tem privabili naše strokovnjake, ki so odšli v tujino, da se vrnejo domov, hkrati pa bi bili bolj privlačni za tuje strokovnjake in tuje družbe, ki bi se odločile v Sloveniji ustanavljati podjetja.