Menu Item
Čeprav se je rast bruto razpoložljivega dohodka v prvem letošnjem polletju nadaljevala, se je nominalna rast potrošnje gospodinjstev občutno upočasnila. Ob tem se je zvišala stopnja varčevanja, so danes sporočili z državnega statističnega urada.
Ob ugodnih razmerah na trgu dela je bila rast bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev v prvi polovici leta 12,5-odstotna ter za 0,6 odstotne točke višja kot v enakem obdobju lani. Nominalna rast potrošnje gospodinjstev se je v tem obdobju znižala za 9,3 odstotne točke na 9,1 odstotka, so zapisali na statističnem uradu.
Ob manjši potrošnji se je stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) zvišala za 2,6 odstotne točke in je znašala 23,3 odstotka. Nagnjenost gospodinjstev k varčevanju je bila tako v letošnjem prvem polletju znatno višjo kot pred izbruhom epidemije v prvi polovici leta 2019, ko je bila 17,2-odstotna, so poudarili statistiki.
Medtem ko je slovensko gospodarstvo s tujino lansko prvo polletje prvič po več kot desetih letih izkazovalo primanjkljaj, je v prvi polovici letošnjega leta ustvarilo presežek. Znašal je 1,9 milijarde evrov ali 6,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Izvoz blaga in storitev je ob manjšem domačem povpraševanju (zlasti nižji rasti potrošnje gospodinjstev) in izboljšanih pogojih menjave ohranil pozitivno nominalno rast in je bil za 4,9 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. Uvoz blaga in storitev se je zmanjšal za 3,5 odstotka. Uvoz je upadel pri blagu, medtem ko se je pri storitvah nekoliko povečal, na drugi strani pa se je povečal tako izvoz blaga kot storitev.
Presežek v menjavi blaga in storitev se je zvišal na 2,65 milijarde evrov ali 8,7 odstotka BDP. Bruto investicije v osnovna sredstva celotnega gospodarstva so predstavljale 22,9 odstotka nominalnega BDP ali 1,1 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani.
Javne in zasebne nefinančne gospodarske družbe so poslovale s presežkom v vrednosti 127 milijonov evrov ali 0,4 odstotka BDP, medtem ko so v istem obdobju lani ustvarile najvišji primanjkljaj doslej (8,1 odstotka BDP). Po navedbah statistikov so k presežku prispevali zlasti izrazito zmanjšanje zalog in nižji izdatki za bruto investicije.
Bruto investicije nefinančnih družb so bile v primerjavi s prvim lanskim polletjem nižje za 1,4 odstotne točke in so znašale 22,3 odstotka. Nominalna rast ustvarjene bruto dodane vrednosti podjetij je bila izrazitejša od nominalne rasti njihovega bruto poslovnega presežka, kar se je odrazilo v nižji stopnji dobička podjetij.
Finančne in zavarovalniške družbe so v prvem polletju primanjkljaj zmanjšale za 14 milijonov evrov na 64 milijonov evrov ali 0,2 odstotka BDP. Nižji je bil predvsem zaradi višjih obrestnih prihodkov, so navedli statistiki.
Primanjkljaj države je bil v prvih šestih mesecih letošnjega višji kot v enakem lanskem obdobju. Znašal je 1,1 milijarde evrov ali 3,7 odstotka BDP. Povečali so se tako prihodki kot izdatki države, k slednjemu so v največji meri vplivali višji izdatki za sredstva zaposlenim.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje