Direktor Hidria Holdinga Iztok Seljak, TAB Mežica, ACH Invest Rasta Oderlapa, Peter Tibaut in drugi so na Madžarskem ustanovili podjetje Andrada, ki se bo ukvarjalo z reciklažo baterij za električne avtomobile. V prvi fazi projekta vlagamo 25 milijonov evrov, pravi Tibaut, ki je tudi izvršni direktor podjetja. Madžarska vlada je projekt podprla z 12,5 milijona evrov subvencije, podjetje pa se je v zameno zavezalo, da bo do konca prihodnjega leta ustvarilo 200 delovnih mest.
Slovenska skupina Andrada v vasi Alsózsolca na severovzhodu Madžarske načrtuje obrat za reciklažo baterij.
“Gre za 10 milijard forintov (okoli 25 milijonov evrov, op. a.) vredno naložbo, največjo slovensko naložbo na Madžarskem,” je včeraj dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjártó. Navedel je, da gre za moderno tehnologijo reciklaže litij-ionskih baterij, kar omogoča ponovno uporabo in manjši okoljski učinek proizvodnje baterij.
Vlada Viktorja Orbana je projekt podprla s 4,7 milijarde forintov (okoli 12,5 milijona evrov), podjetje pa se je zavezalo, da bo do konca prihodnjega leta ustvarilo 200 delovnih mest.
Do 200 delovnih mest
Po navedbah Tibauta bo skupina Andrada, katere ustanovitelji so poleg njega med drugim še direktor Hidrie Holdinga Iztok Seljak, mežiški proizvajalec akumulatorjev TAB, ACH Invest, v prvi fazi projekta 25 milijonov vložila v njeno lastno tehnologijo reciklaže litij-ionskih baterij.
Tibaut je ob tem poudaril, da bodo s tem zaprli dobavno verigo baterijskih sklopov električnih vozil prihodnosti in nadomestili naravne vire litija in kobalta.
“Do konca leta bo Andrada v Alsozcolci, v neposredni bližini nastajajočega največjega centra gigatovarn v Evropi v Debrecenu, zaposlila 70 tehnoloških strokovnjakov, v letu 2024 pa do 200,” nam je sporočil Tibaut in dodal, da se bo pri nadaljnjem razvoju tehnologije podjetje povezovalo s hidrometalurškim delom univerze v Miskolcu ter tudi s Kemijskim inštitutom v Ljubljani.
Zakaj so se za naložbo odločili v ACH Invest
V ACH Invest pravijo, da so se za projekt odločili zaradi njegovega potenciala v več pogledih: najmodernejše tehnologije, ki se osredotoča na rastočo potrebo po recikliranju baterij, s katero razbremenjujemo okolje, energetsko najučinkovitejših rešitev, sodelovanja pri zelenem prehodu ter odlične in ciljno orientirane ekipe.
“Na Madžarskem so prisotna proizvodna podjetja iz elektro mobilnosti. Pomemben del surovine bo predstavljal primarni odpad, zato je smiselno poenostaviti logistiko. Andradina proizvodnja bo optimizirala transport in zmanjšala ogljični odtis. Razpoložljivost proizvodnih zmogljivosti, odlično podjetniško okolje in razvit sistem spodbud za investiranje so nadaljnji razlogi. Ta investicija je začetek, načrti so smeli,” so sporočili iz ACH Investa. In dodali, da sta dolgoletno poznanstvo in razumevanje poslovanja ključno pomagala pri odločitvi za sodelovanje.
Pričakujejo rast poslovanja podjetja, krepitev blagovne znamke in posledično tudi finančne koristi za vlagatelje.
Globalni epicenter proizvodnje baterij
Madžarska se je v času prehoda na električno mobilnost strateško usmerila v cilj postati globalno središče proizvodnje baterij. “Sosednja Madžarska se razvija v evropski epicenter proizvodnje litij-ionskih baterij za električna vozila in električne mobilnosti prihodnosti,” je povedal Tibaut.
Največji globalni proizvajalec baterij, kitajski Contemporary Amperex Technology (CATL), ki že ima veliko tovarno v Nemčiji, v zgoraj omenjenem Debrecenu načrtuje še eno. Ta bo po vrednosti vložka štirikrat večja od nemške, stala naj bi okoli 7,5 milijarde evrov.
Naložba sicer ne poteka brez težav, saj se je lokalno prebivalstvo pred meseci uprlo zaradi strahu pred negativnimi okoljskimi vplivi. Proti so tudi opozicijski politiki in aktivisti civilnodružbenih organizacij. Kritiki naložbe, ki naj bi prinesla devet tisoč delovnih mest, se bojijo, da gre za naložbe v slabo plačana delovna mesta, z nizkimi okoljskimi standardi in nizko ravnijo zaščite delavskih pravic, so poročali tuji mediji.
V Debrecenu gradi še en velik kitajski proizvajalec baterij, podjetje EVE Power. Njegov obrat za proizvodnjo baterij bo med drugim dobavljal BMW, ki v bližini gradi tovarno električnih vozil.
Za podporo madžarski vladi posebno združenje
Na Madžarskem so tudi ustanovili združenje Magyar Akkumulátor Szövetség, ki je namenjeno podpori strategije madžarske vlade za proizvodnjo baterij do leta 2030. Peter Kaderjak, izvršni direktor tega združenja, je konec lanskega leta za Finance dejal: “Azijski proizvajalci baterij so sklenili, da pridejo bliže evropskemu trgu, in edino vprašanje je bilo, kam bodo šli. V tej tekmi je bila Madžarska uspešna,” je dejal.
Kaderjak je tudi povedal: “Trije največji svetovni ponudniki so se odločili investirati v proizvodnjo litijevih baterij na Madžarskem, skupaj je to 14 milijard evrov naložb. Investitorji so Samsung SDI in SK Innovation iz Južne Koreje ter kitajski CATL. Pričakujemo, da bodo skupaj z nekaterimi manjšimi proizvajalci leta 2030 zadovoljili od šestino do četrtino evropskih potreb po baterijah. Potrebovali bomo znanje in tudi podjetja, ki bodo uporabila baterijske celice v rešitvah za avtomobile in za električno omrežje ter oblikovala sisteme za upravljanje baterij in tehnologijo za takšne rešitve.”
Lakota po litij-ionskih baterijah
S prehodom na elektromobilnost svetovno povpraševanje po litij-ionskih baterijah silovito narašča.
Pri svetovalni družbi McKinsey Battery Insights ocenjujejo, da bi lahko celotna veriga litij-ionskih baterij, od rudarjenja do recikliranja, rasla za 30 odstotkov na leto in leta 2030 bila vredna več kot 400 milijard dolarjev.
Državnih 200 milijonov avtomobilskemu grozdu
Slovensko avtomobilsko industrijo pri zeleni in digitalni preobrazbi podpira tudi vlada. Maja letos je premier Robert Golob napovedal, da bodo v ta namen do leta 2027 zagotovili podjetjem v avtomobilski panogi 200 milijonov evrov v okviru razvojnega projekta GREMO (GREen Mobility). Ta največji poudarek daje pospešenemu prehodu iz proizvodnje komponent in sistemov za motorje z notranjim zgorevanjem v razvoj in proizvodnjo komponent, sistemov in tehnologij za električna in elektrificirana vozila.
Projekcije, ki so jih predstavili, kažejo na rast slovenske avtomobilske industrije. Prodaja bo po načrtih s 5,1 milijarde evrov v letu 2022 zrasla na 7,8 milijarde evrov do leta 2030. Dodana vrednost na zaposlenega se bo povečala s 60.000 evrov v letu 2022 na 90.000 evrov v letu 2030, ki bi se po napovedih število zaposlenih povečalo z današnjih 20.000 na 24.000.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje