Menu Item
Člani sveta Evropske centralne banke (ECB) so se v četrtek odločili, da nadaljujejo odločno normalizacijo denarne politike, je odločitev o dvigu vseh treh ključnih obrestnih mer za 75 bazičnih točk danes pospremil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Kot je dejal, je bil s tem narejen bistven napredek k umiku spodbujevalne denarne politike.
Svet Evropske centralne banke (ECB) je v četrtek sklenil, da vse tri ključne obrestne mere zviša za 0,75 odstotne točke. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ECB se bo z 2. novembrom zvišala na dva odstotka, za odprto ponudbo mejnega posojila na 2,25 odstotka, za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 1,50 odstotka. Več lahko preberete v članku: Svet ECB v novo zvišanje obrestnih mer.
Po ugodnih gibanjih v prvi polovici leta se gospodarski obeti za evrsko območje v nadaljevanju leta izraziteje poslabšujejo, ob čemer inflacija vztraja na visokih ravneh. “V teh okoliščinah smo se člani sveta ECB odločili za nadaljnje ukrepanje na področju denarne politike. Že tretjo monetarno sejo zapored smo dvignili ključne obrestne mere, tokrat ponovno za 0,75 odstotne točke,” je v današnjem sporočilu spomnil Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije.
Normalizacijo denarne politike je svet ECB nadaljeval tudi pri drugih instrumentih. Da bi okrepili transmisijo ključnih obrestnih mer denarne politike na pogoje posojanja bank zasebnemu sektorju in tako skladno, prek vseh instrumentov, nadaljevali normalizacijo denarne politike, so prilagodili obrestovanje najnovejše izvedbe operacij dolgoročnega refinanciranja bank (TLTRO-III). Spremenjeni pogoji bodo veljali od 23. novembra dalje, banke pa bodo imele na voljo tudi dodatne termine za morebitna predčasna vračila.
Prilagodili so tudi obrestovanje obveznih rezerv, s čimer želijo zagotoviti nevtralnost tega instrumenta in njegovo obrestovanje približati tržnim pogojem. Obvezne rezerve se bodo obrestovale po obrestni meri mejnega depozita, je pojasnil Vasle.
Kot je dodal, so bile odločitve sprejete na podlagi zadnjih podatkov. V evrskem območju se gospodarstvo v drugi polovici leta namreč ohlaja. Zaostrene razmere na energetskih trgih zaradi nadaljevanja ruske vojaške agresije v Ukrajini, visoka rast cen in povišana negotovost še naprej zmanjšujejo zaupanje med potrošniki in podjetji in negativno vplivajo na gospodarsko klimo. Ob tem anketni kazalniki kažejo, da je upočasnitev aktivnosti v preteklih mesecih postala širše osnovana, saj se gospodarska aktivnost ohlaja tako v predelovalnih dejavnostih kot tudi v storitvah.
Guverner pričakuje nadaljnje dvige obrestnih mer tudi v prihodnje, pri čemer pa bo svet ECB o njihovi velikosti presojal na vsaki seji posebej v odvisnosti od inflacijskih in gospodarskih izgledov. “Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali preko srednjega roka. Cilj članov sveta ECB namreč je, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri dveh odstotkih,” je navedel.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!