Menu Item
Proračuna za leti 2023 in 2024 omogočata dovolj manevrskega prostora za vodenje ustrezne ekonomske politike, morajo pa biti ukrepi v največji meri začasne oziroma pogojne narave, da bodo javne finance na dolgi rok zaščitene, meni analitska služba Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Kot so danes sporočili z GZS, pomembnih zadržkov pri predstavljenih proračunih nimajo, pozivajo pa k razumni porabi tudi v primeru, da gospodarske okoliščine ne bodo narekovale potrebne fiskalne intervencije. Razvojna naravnanost proračuna je vidna predvsem v ohranjanju investicijskega cikla na državni in lokalni ravni, ki naj bi vrh dosegel v naslednjem letu. Bo pa to odvisno tudi od dejanske uspešnosti črpanja sredstev strukturnih skladov ter sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, menijo.
Ocenjujejo, da so davčni prilivi planirani ustrezno. Navajajo, da predloga sledita pričakovanjem Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), da bo gospodarska rast v letu 2023 1,4-, v letu 2024 pa 2,6-odstotna, in da je ta napoved nekoliko nižja od napovedi družbe Consensus Economics, ki temelji na anketah med ekonomisti in za leto 023 znaša 1,7 odstotka. Pričakovanje, da bo zasebna potrošnja porasla za 0,3 odstotka, je po oceni GZS določeno razmeroma konservativno.
Poudarjajo, da povečana inflacija, ki naj bi v naslednjih dveh letih znašala okoli šest in okoli tri odstotke, povečuje davčne prilive ter relativno razvrednoti pomen javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP), dolg naj bi se po ocenah finančnega ministrstva do leta 2024 znižal na 70 odstotkov BDP. “To državi omogoča večji manevrski prostor za načrtovanje nekoliko večjih odhodkov. Zato v Analitiki GZS 6,7-odstotno načrtovano rast prihodkov državnega proračuna v 2023 (glede na zadnjo, septembrsko oceno proračuna za leto 2022) in dodatno, 3,1-odstotno v 2024 ocenjujemo kot ustrezno,” so zapisali.
Na drugi strani pa so odhodki proračuna v letu 2023 načrtovani ambiciozno (16,7 milijarde evrov) in presegajo načrtovane v letu 2024 (15,5 milijarde evrov), kar je povezano s financiranjem ukrepov za omilitev draginje, čemur je težko oporekati, so dodali.
Zbornica navaja opozorila fiskalnega sveta, da v rebalansu proračuna za leto 2022 niso bile znižane pravice porabe, kar dejansko pomeni, da ima sektor država do konca leta dovolj manevrskega prostora, da te pravice prerazporedi, tudi z dodatnimi ukrepi, namenjenimi ohranjanju gospodarske rasti. “Ob tem pa je dejstvo, da preveč ambiciozno načrtovana državna potrošnja v tem letu (četudi se dejansko ne bo realizirala in bo primanjkljaj nižji od ocen) odpira večji manevrski prostor za rast porabe v naslednjih dveh letih. To pomeni, da si država vnaprej zagotavlja možnost uporabe ekspanzivne fiskalne politike, čeprav ni nujno, da bo navedenemu cilju tudi sledila,” pravi zbornica.
Pogrešajo ukrepe, ki bi male porabnike spodbujali k zmanjševanju porabe
V GZS sicer pogrešajo ukrepe, ki bi gospodinjstva in male porabnike spodbujali k zmanjševanju porabe. “V odsotnosti kapice na veleprodajnem trgu električne energije in zemeljskega plina za podjetja se namreč poraba znižuje predvsem oz. pretežno pri slednjih, kar vpliva na zmanjševanje industrijske proizvodnje v energetsko intenzivnih dejavnostih (proizvodnji materialov),” opozarjajo.
Manjša poraba bi pomenila manjše breme za državo za financiranje razlike med zamejeno in veleprodajno ceno električne energije in zemeljskega plina, hkrati pa bi s tem kot “odgovorni člani EU”, pravi GZS, prispevali k hitrejšemu padcu cen na regionalnem trgu cen električne energije (Hudex) in evropskem trgu zemeljskega plina (TTF).
Pri nadaljnjih ukrepih države na področju blažitve vplivov visokih cen energentov na blaginjo prebivalstva izpostavljajo nevarnost trajnega zviševanja pomembnega dela javnofinančnih odhodkov (plač v javnem sektorju in pravic na osnovi socialnih transferjev). “Menimo, da so za blaženje učinkov draginje ustreznejši dobro ciljani ukrepi, kot je denimo enkratni draginjski dodatek. V primeru, da bi se v prihodnjih letih, po letu 2024, ponovno soočali z nižjimi cenami oz. deflacijo kot posledico padca zunanjega povpraševanja, se moramo že danes zavedati, da je zelo težko uveljaviti nominalno znižanje plač v javnem sektorju ali socialnih transferjev, ob tem da to ne bi imelo negativnega vpliva na zasebno potrošnjo in BDP,” pravijo in dodajajo, da bi to lahko vodilo v dolžniško krizo, s kakršno smo se soočali v letu 2013.
Ob tem pa v GZS pričakujejo, da bo v proračunu na voljo dovolj sredstev za blaženje posledic energetske krize za podjetja in da bodo ta sredstva v prihodnjem letu bistveno večja kot v letošnjem. “Le tako lahko ohranimo konkurenčnost našega izvoznega gospodarstva,” menijo v zbornici.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
