GZS predlaga mini davčno reformo. Namesto davka bi imeli solidarnostni dodatek

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je na skupni novinarski konferenci predsednic in predsednikov gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj predstavil zahteve vladi, ki naj jih sprejme do novega leta. Na GZS so za vlado pripravili tudi predlog mini davčne reforme.

Predsednice in predsedniki gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj so na novinarski konferenci spregovorili o napovedanih dodatnih davkih in prispevkih, socialnem dialogu, razvojnih ciljih Slovenije in kmetijski problematiki.

Po njihovem mnenju vlada, medtem ko razmišlja o debirokratizaciji, z ukrepi duši gospodarstvo, ob obljubah o konstruktivnem dialogu pa napoveduje dodatne davke in obremenitve.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je dejal, da sami sprejemajo povabilo vlade k dialogu, a da so pri tem precej previdni, ker so bili v preteklosti prevečkrat izigrani. “To je bil konec koncev tudi razlog, zakaj smo delodajalske organizacije izstopile iz ekonomsko-socialnega sveta,” je dejal.

Namesto višanja davka na dobiček raje solidarnostni dodatek

Dodal je, da je gospodarstvo upravičeno nezaupljivo, saj je bilo v zadnjem letu samo dodatno obremenjeno. Izpostavil je razveljavitev davčnih olajšav pri dohodnini z obljubo o celoviti davčni reformi, dodatne obveznosti, ki izhajajo iz zakona o delovnih razmerjih, preoblikovanje prostovoljnih prispevkov v obvezne, uvedbo novih dajatev za kritje stroškov dolgotrajne oskrbe, povišanje stroškov za kritje storitev pri čezmejnem opravljanju storitev in začasni napotitvi opravljanja dela v tujini.

“Če premier misli resno, naj do novega leta oziroma, dokler se ne usede z gospodarstvom, umakne vsaj dvig davka na dobiček pravnih oseb za tri odstotke točke in uvede solidarnostni prispevek za kritje popoplavne obnove ter interventni zakon v zdravstvu, ki predvideva povečanje z 20 na 30 dni bolniške v breme podjetij, kapico na znižanje boleznin in znižanje nadomestil. Prav tako naj zamakne začetek veljavnosti zakona o čezmejnem opravljanju storitev,” je naštel Šimonka.

Šimonka: Stanje industrije oziroma predelovalne dejavnosti je skrb vzbujajoče

Šimonka je izpostavil še skrb vzbujajoče stanje slovenske industrije. Povedal je, da je v prvih devetih mesecih letos proizvodnja padla za več kot 5 odstotnih točk, v nekaterih najbolj prizadetih dejavnostih pa celo do 20 odstotkov. “Nadpovprečno je prizadeta industrija materialov, predvsem v kemični industriji. V Sloveniji je padec industrijske proizvodnje še enkrat višji kot v Evropski uniji,” je opozoril Šimonka.

“Želimo, da se ob začetku pogovorov najprej na seznam dajo vse davščine, s katerimi je gospodarstvo obremenjeno. Za tem pa se moramo dogovoriti, kje obremenjevati in kje razbremenjevati. V GZS smo v ta namen že pripravili predlog ‘mini’ davčne reforme,” je še povedal Šimonka.

Ob koncu je poudaril tudi težave na področju energetike. Zeleni prehod je po njegovih besedah dejstvo, vendar je ob tem bistvena tudi energetska samozadostnost države, zato je treba izkoristiti vse nizkoogljične vire in čim prej sprejeti odločitev glede nove nuklearke v Krškem, je poudaril Šimonka. V gospodarstvu predlagajo, da se referendum o tem izvede spomladi, ko bodo volitve v Evropski parlament.

Brodnjak: Sprejemamo “ad-hoc” ukrepe, ki naslavljajo enkratne fenomene

Predsednik AmCham Slovenija in nadzronega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak je dejal, da v zadnjem obdobju Evropska unija in evropsko gospodarstvo na globalni ravni rapidno izgublja konkurenčnost, saj se ne odzove ustrezno na premike v globalnem kontekstu.

“Pred 15 leti je bilo evropsko gospodarstvo večje od ameriškega, danes je tretjino manjše. ZDA ima trenutno 15 odstotno rast, jedro evropske unije pa praktično stagnacijo in neke vrste stagflacijo,” je dejal in dodal, da v takih razmerah črnimo kapital in ne sprejemamo dejstva, da tržno gospodarstvo napaja kapital.

“Iz skladov, ki investirajo na mejne trge, kot je slovenski, in trge v razvoju, se je umaknilo 80 odstotkov denarja,” je povedal. Poudaril je še, da države v soseščini zmanjšujejo davčno breme in naslavljajo vprašanje konkurenčnosti vsaj za lastne potrebe, pri nas pa se uvajajo določeni “Ad-hoc” ukrepi, ki naslavljajo enkratne pojave, kot je avgustovska ujma, je ugotavljal. Uvajati davščine z dolgoročnejšim učinkom za sanacijo enkratnih ujm je po njegovem prepričanju nesprejemljivo, zato je pozval k celoviti davčni reformi, realnemu ovrednotenju potreb obnove po ujmi in sistemski ureditvi glede solidarnosti po naravnih nesrečah.

Takojšnja ustavitev in sprememba vseh “administrativnih nesmislov”

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je pozval k takojšnji ustavitvi in spremembi vseh “administrativnih nesmislov”. “Ni nam treba čakati na kakršenkoli sestanek z vlado, administrativne nesmisle je treba spremeniti takoj,” je poudaril. Davčne reforme pa se mora vlada po Cvarovih besedah lotiti skupaj z gospodarstvom, “da pridemo do pravih davčnih rešitev”.

Kritičen je bil do vladnega podaljšanja regulacije električne energije v leto 2024 zgolj za gospodinjstva. “Seznanjam javnost, da nas s 1. januarjem več kot 100.000 obrtnikov in podjetnikov čaka enormno povišanje stroškov na področju električne energije,” je dejal in izpostavil, da se bodo računi zvišali za več kot 80 odstotkov.

Stroški v trgovini rastejo hitreje od prihodkov

V trgovini se nadaljujejo otežene razmere iz preteklega leta. Stroški rastejo mnogo hitreje od prihodkov, trgovino pestijo višje cene energentov, višje plače, višje obstoječe in številne nove dajatve, ki jih uvaja vlada, je medtem opozorila predsednica Trgovinske zbornica Slovenije Mariča Lah.

Bistveni problem v Sloveniji po njenih besedah ni prehranska inflacija, pač pa splošna inflacija, merjena brez energentov in hrane. Poganjajo jo predvsem rast plač, cena storitev, ki so seveda posledice tudi rasti plač, posredno pa seveda tudi vedno nove in nove obremenitve, je prepričana.

Dotaknila se je tudi zakona o evidencah na področju dela, ki po njenih besedah postavlja za talca celotno gospodarstvo. “Zakon je v praksi neizvedljiv, je diskriminatoren, predstavlja dodatne administrativne in finančne obremenitve,” je dejala.

Trobiš: Izstopili smo zato, ker naš glas ni bil slišan

Ekonomsko-socialni svet (ESS) v Sloveniji ne obstaja, obstaja pa socialni svet, je medtem dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Veseli jih sicer, da je premier Robert Golob na vrhu gospodarstva napovedal redno mesečno srečanje z gospodarstvom in oživitev socialnega dialoga najkasneje do začetka novega leta.

“Pa vendar delodajalcem štejejo dejanja, ne zgolj všečne besede. Da bi socialni dialog res znova zaživel, je za to treba zagotoviti pogoje in naš osnovni pogoj je zagotovitev enakopravne obravnave socialnih partnerjev,” je pozval.

Delodajalci po njegovih besedah julija iz ESS niso izstopili, ker bi bili užaljeni. “Izstopili smo zato, ker naš glas ni bil slišan niti pri spremembah temeljnih zakonov, ki posegajo v odnos med delavcem in delodajalcem,” je poudaril.

Rešitve populistično všečne, a vodijo v padec življenjskega standarda

Gospodarstvo, ki je osrednjega pomena za vse nas, se po besedah predsednika Združenja Manager Iztoka Seljaka trudi zaustavljati kontraproduktivne rešitve. Te se, kot je dejal, morda zdijo nekomu populistično všečne, a vodijo v padec življenjskega standarda nas vseh, je dejal.

Problem je po njegovih besedah bistveno globlji. “Mi že 30 let ostajamo pod povprečjem razvitosti EU, prehitevajo pa nas tudi tisti, med drugim neposredni sosedi, ki so bili še 50 let daleč za nami,” je opozoril. Kot je dejal, na združenju zaznavajo algoritem kontraproduktivnih ravnanj, ki prežema slovensko družbo in onemogoča prehod v resen razvojni preboj.

“Mi smo premalo samozavestni, premalo verjamemo v sebe in v lastne sposobnosti, posledično so naše ambicije prenizke, postavljamo si prenizke cilje (…) Skrajni čas je, da vsak od nas, zatem pa celoten politični spekter, prekine s tem algoritmom,” je dodal.

Vsa regulativa ne duši zgolj gospodarstva, temveč vsakega posameznika

“Vedno se pogovarjamo samo, kako bo preživelo gospodarstvo, podjetništvo, rad pa bi opozoril, da vsi ti zakoni, vsa ta regulativa pravzaprav duši vsakega posameznika, vsako sodelavko in sodelavca,” je dejal predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič.

Nevladne organizacije in predvsem sindikati so si po njegovih besedah pridobili neprimerljivo moč v primerjavi z gospodarstvom. “Nevladne organizacije lahko prek noči dvakrat skličejo vlado, spremenijo zakon po svoji meri,” je bil kritičen in izpostavil denimo spremembe na področju evidenc.

Podrejanja slovenskega tradicionalnega trajnostnega kmetijstva okoljskemu aktivizmu

Zadružno zvezo Slovenije po besedah njenega predsednika Boruta Florjančiča skrbi trenutni odnos države do kmetijskega in agroživilskega sektorja. Ta bo imel po njegovih besedah dolgoročne posledice na družbeni in ekonomski položaj kmeta kot tudi na dolgoročno zmanjšanje prehranske varnosti države.

Kritičen je bil do po njegovih besedah nekritičnega podrejanja slovenskega tradicionalnega trajnostnega kmetijstva okoljskemu aktivizmu in posledično odvzemanju pravice do kmetovanja brez kakršnekoli presoje vplivov na okolje ali na prehransko varnost.

Partnerstvo med Slovenijo in Nemčijo ogroženo

Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein je izpostavila, da sta bili Slovenija in Nemčija vedno dobri partnerki. Nemška podjetja v Sloveniji neposredno in prek dobaviteljev zagotavljajo 50.000 delovnih mest. “Na žalost pa vidimo, da je partnerstvo med Slovenijo in Nemčijo ogroženo. Statistika namreč kaže, da se je blagovna menjava med njima zmanjšala,” je opozorila.

Pri tem se je oprla na podatke nemškega statističnega urada, da je blagovna menjava med državama v prvih devetih mesecih padla za 5,2 odstotka. “To bi lahko pripisali globalnim izzivom, a vidimo, da gre za specifičen primer. Izmenjava s Hrvaško in Srbijo se je namreč povečala,” je dejala. Med glavnimi tveganji za posel v Sloveniji so sicer po njenem mnenju stroški dela in gospodarska politika.

Kje se je zataknila prenova zakona o udeležbi delavcev na dobičku?

Sonjo Šmuc, ki je zastopala skupino podjetij z notranjim lastništvom, zanima, kje se je zataknila prenova zakona o udeležbi delavcev na dobičku. “Ministrstvo za gospodarstvo je sklicalo delovno skupino, v kateri smo bili vsi socialni partnerji vključeni. S kar precej srečanji smo zakon uskladili že pred poletjem, po tistem pa je žarek upanja ugasnil, kajti ta zakon je ostal nekje v medresorskem usklajevanju,” je dejala.

Poleg vprašanja zakona o udeležbi delavcev na dobičku in opcijskem nagrajevanju je opozorila tudi na “poslabšanje razmer za podjetja z notranjim lastništvom”, ki da so jih prinesle spremembe dohodninske zakonodaje na začetku mandata te vlade.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če vlada gospodarstvu in vsem tem pozivom ne bo prisluhnila, je Šimonka odgovoril, da o tem še niso razmišljali, da pa bo treba državljanom jasno povedati, kam nas pelje nadaljevanje trendov sprejemanja odločitev v škodo gospodarstvu.

Delodajalci nismo tisti, ki grozimo z ulico, zato boste zaman čakali na poziv, da gremo na ulice, je pojasnil Cvar. Želimo z argumenti prepričati javnost, da imamo prav, in tako posredno spremeniti delovanje vlade, je pristavil. Šmuc je strnila, da se bodo na neodgovornost odzvali odgovorno, saj si neodgovornosti preprosto ne morejo privoščiti.