Menu Item
Vlada se z gospodarsko napovedjo Umarja še ni seznanila, ker je treba pretehtati, "ali so vsi vstopni parametri za napoved realni ali ne", je danes ponovil notranji minister Aleš Hojs. Predloga okvira za pripravo proračunov sektorja država za 2023-2025 in osnutka programa stabilnosti 2022 bodo fiskalnemu svetu in DZ poslali po volitvah, je dodal.
Hojs, sicer tudi podpredsednik SDS, je ob robu slovesne predaje novega policijskega helikopterja v uporabo na Brniku zavrnil očitke, da je vlada marčno obravnavo točke o pomladanski gospodarski napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) prekinila zato, ker bi ta kazala na poslabšanje gospodarske rasti.
Kot je izpostavil, izkušnje iz preteklosti kažejo, da so se Umarjeve gospodarske napovedi lahko izkazale za “malce preveč pesimistične” oz. “podvrednotene”. “Vlada je zato ocenila, da je smiselno, da Umar še enkrat pretehta, ali so vsi vstopni parametri za samo napoved realni ali ne,” je pojasnil in zatrdil, da se “zgolj iz tega in edinega razloga” še niso seznanili z napovedjo. “Treba je namreč vedeti, da je taka Umarjeva napoved še kako pomembna tudi za eventuelno zadolževanje te ali katerekoli druge vlade v prihodnje, zato je prav, da so te ocene karseda realne,” je poudaril.
Na Umarju so medtem že konec minulega meseca ocenili, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. “Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi,” so podčrtali. Umarjeva napoved je sicer podlaga za pripravo javnofinančnih dokumentov, tudi okvira za pripravo proračunov sektorja država za 2023-2025 in osnutka programa stabilnosti 2022, ki bi ju morala vlada do 10. aprila posredovati fiskalnemu svetu in DZ, pa tega še ni naredila.
Prihodnji teden še zagotovo ne
Hojs je danes na vprašanje, kdaj bo to storila, odvrnil, da naslednji teden gotovo še ne, “glede na to, da smo v predvolilnem obdobju”. “Verjamem pa, da bomo takoj po volitvah, ne glede na to, kakšen bo rezultat, opravili še tiste zakonske obveznosti, ki so vezane na predpisane roke,” je napovedal.
V SAB so danes ocenili, da je glavni razlog za to, da se vlada še ni seznanila z Umarjevo napovedjo in še ni dostavila javnofinančnih dokumentov, “gromozanska luknja” v javnih financah; znašala naj bi 750 milijonov evrov. Da vse to dogajanje kaže, da vlade ne zanima, kaj bo po volitvah, pa je opozoril Milan M. Cvikl iz SD.
Težava naj bi bila v nižji gospodarski rasti
Program stabilnosti, ki je vsebinsko tudi vezan na gospodarsko napoved Umarja, vlada obravnava že slab mesec. Na seji pred tremi tedni so obravnavo točke o napovedi prekinili, nato pa je dvakrat niso uvrstili na sejo. Pred nekaj več kot enim tednom so v premierjevem kabinetu dejali, da jo bodo obravnavali pretekli četrtek, zdaj pa jo bodo po Hojsovih besedah šele po volitvah, ki bodo 24. aprila. Problem napovedi naj bi bil v tem, da naj bi bila ocena gospodarske rasti, ki jo urad revidira s 4,7 na 4,2 odstotka, po mnenju vlade preskromna.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je v N1 SOOČENJE dejal, da v gradivu pri prvi obravnavi ni bilo vseh podatkov, zato so se odločili, da ga bodo obravnavali, ko bodo na seji prisotni vsi. “Nimamo ničesar skrivati in se bati, za nami je rekordna gospodarska rast,” je komentiral. Koordinator Levice Luka Mesec pa je dejal, da po njegovih informacijah, ki naj bi jih dobil z Umarja, sam premier ni dovolil objave, to naj bi vladajočim v predvolilnem obdobju omogočilo, da “mahajo z nerealnimi številkami in se hvalijo z lanskimi rezultati”.
V zakonu o fiskalnem pravilu je sicer zapisano, da mora vlada predlog okvira za pripravo proračunov skupaj z osnutkom programa stabilnosti posredovati DZ in fiskalnemu svetu najpozneje 20 dni pred rokom za posredovanje programa stabilnosti Evropski komisiji. Tega mora Slovenija, tako kot vse države članice, posredovati v Bruselj do konca aprila vsako leto. Kot so za N1 odgovorili z Ukoma, bo “vlada program stabilnosti v rokih in brez zamude ter pravočasno poslala v Bruselj.” Po njihovih navedbah je datum za pošiljanje 1. maj. Evropska komisija je medtem marca poslabšala gospodarsko napoved za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8 odstotka. Leta 2023 naj bi se rast upočasnila na 3,6 odstotka. Znižanje napovedi so v Bruslju pojasnili zlasti z rastjo cen in motnjami pri dobavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje