Menu Item
Hrvaška centralna banka (HNB) je pred vstopom v evro kupila dve toni zlata, s čimer je južna soseda po letu 2001 svoje rezerve spet oplemenitila s to žlahtno kovino. Banka Slovenije je imela konec lanskega leta v lasti 3,2 tone zlata v vrednosti 174 milijonov evrov, kar je sicer več kot leto dni prej (165 milijonov evrov), a ne zaradi rasti količin, temveč evrske vrednosti zlata.
Ob vstopu v evrsko območje mora vsaka država skladno s stratutom Evropske centralne banke (ECB) del svojih deviznih rezerv prenesti v portfelj ECB, 85 odstotkov v dolarjih, ostalo v zlatu.
Hrvaška narodna banka (HNB) je morala tako do začetka leta prenesti 639,9 milijona evrov, od tega 580,1 milijona evrov v dolarjih, 96 milijonov evrov pa v zlatu. Za izpolnitev ‘zlatega’ pogoja je tako pred kratkim kupila dve toni zlata, je na družbenem omrežju Twitter napisal analitik World Gold Council Krishan Gopaul. Dodal je, da prej ni imela v lasti zlata.
The Central Bank of Croatia bought almost 2t of #gold in December. Prior to that they were not reporting any gold holdings, and haven't since 2001. And this is another Eastern European central bank who had bought gold in 2022. pic.twitter.com/K7jYCPd30X
— Krishan Gopaul (@KrishanGopaul) January 31, 2023
Mi imamo dobre tri tone zlata
Naša centralna banka Banka Slovenije je s 1. januarjem 2007 prenesla na ECB svoj delež mednarodnih denarnih rezerv v dolarjih in zlatu v skupni protivrednosti 192 milijonov evrov.
Kot pravijo v centralni banki, v zadnjih petih letih količine niso spreminjali, je pa vrednost vseeno rasla, ker se je povečevala borzna cena zlata. Na zadnji dan lanskega leta je imela Slovenija tako v mednarodnih denarnih rezervah skupaj 3,2 tone zlata v vrednosti 174 milijonov evrov.
Banka Slovenije se sicer o povečanju oziroma zmanjšanju količine zlata v portfelju odloča na podlagi dolgoročne naložbene strategije, ki jo določajo svet Banke Slovenije in njegovi organi, izvajajo pa pristojne strokovne službe.
Rekordni nakupi zlata
World Gold Council v svežem poročilu o trgovanju z zlatom v lanskem letu ugotavlja, da so centralne banke lani kupile 1.136 ton zlata, kar je največ po letu 1967. Reuters, ki povzema poročilo, piše, da so kovino, ki velja kot hranilec vrednosti (povpraševanje se praviloma poveča v negotovih časih), največ kupovale države v razvoju.
Grafika World Gold Councila (spodaj) kaže, da so zaloge največ povečale Turčija, Kitajska, Egipt, Katar in Irak. V poročilu sicer opozarjajo, da na primer Kitajska in Rusija ne poročata redno o spremembi zalog.
V tem letu naj bi se povpraševanje po napovedih organizacije umirilo.
We've just published our updated central bank #gold statistics to include December 2022. Global gold reserves rose by a net 28t during the month, thanks to purchases from China and Türkiye.
Data: https://t.co/lGXm99opcZ
Blog: https://t.co/yrfOAPhIjX pic.twitter.com/QN2xqVsiJq— Krishan Gopaul (@KrishanGopaul) February 2, 2023
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje