Hrvaška bi lahko čez dve leti prevzela evro, je na novinarski konferenci dejal premier Andrej Plenković. Na novinarsko vprašanje, ali imajo politično podporo članic EU za prevzem skupne valute, je odvrnil, da "so praktično že notri".

Dejal je, da bi vstop v evrsko območje za Hrvate pomenil veliko pozitivnih sprememb: spodbudo naložbam, rast kreditne bonitete države za dve stopnji, v poslovanju z evrskim gospodarstvom ne bi bilo več tečajnega tveganja. Omenil je še, da so se bruto plače v državah, ki so prevzele evro, povečevale hitreje, kot so rasle cene, in kot primer navedel Slovenijo. “Od uvedbe evra v Sloveniji so se bruto plače povečale za 48 %, cene pa za 20 %,” njegove izjave povzema sestrski spletni portal N1 Zagreb.

Stopnice do evra

Kdaj bo Hrvaška kuno poslala v zgodovino, še ni mogoče reči. Julija lani je vstopila v sistem mehanizma deviznih tečajev ERM II. To je sistem, v katerem se določi menjalni tečaj med nacionalno in evrsko valuto.

Vstopu v omenjeni mehanizem sledi postopek, v katerem mora država izpolnjevati tako imenovane konvergenčne  (maastrichtske) kriterije:

• nizke stopnje inflacije,
• zdravih javnih financ,
• nizke stopnje obrestnih mer,
• stabilnih tečajev valut.

Pred uvedbo evra morajo soglasje za vstop v evrsko območje podati finančni ministri članic, Evropski parlament, na koncu tudi vrh EU.

Izbirajo motiv za kovanec

Hrvaška centralna banka je izbor enega od predlaganih motivov za kovanec prepustila ljudem:

Bit će pet motiva na izbor za hrvatsku kovanicu € plus jedan prijedlog motiva od strane građana na https://t.co/FqCVHyUU8l Predloženi motivi su:
? Šahovnica
? Karta Hrvatske
? Kuna
? Glagoljica
?Dubrovnik @N1infoZG pic.twitter.com/Kjc5mNgWjz

— Zoran Pehar (@ZoranPehar) July 1, 2021

Kaj to pomeni za nas?

Uvedba evra na Hrvaškem bi pomenila, da bi to valuto imele tri od štirih sosed (Madžari imajo še vedno forinte). Največja razlika bi bila, da bi na Hrvaškem lahko plačevali v domači, evrski valuti. To je že danes mogoče na cestninskih postajah ter v posameznih restavracijah. Čeprav je uradno plačilno sredstvo kuna, hrvaška zakonodaja dovoljuje tudi uporabo druge valute. A mesta, kjer je to mogoče, so omejena. Prevzem evra bi odpravil tečajna tveganja in poenostavil poslovanje za slovenska podjetja, ki poslujejo na Hrvaškem.

Na drugi strani pa bi uvedba evra, kot kažejo izkušnje drugih držav, prinesel dvig cen na Hrvaškem.

Kako smo evro uvajali v Sloveniji

Slovenija je evro prevzela v času ministrovanja zdaj že pokojnega Andreja Bajuka, ki je ob vstopu v leto 2007 na bankomatu tudi prvi dvignil evre. Intenzivni postopek se je začel z vstopom v Evropsko unijo maja 2004. Mesec za tem je Slovenija vstopila v sistem mehanizma deviznih tečajev ERM II, ki je menjalni tečaj določil pri 239,64 tolarja za evro.

Marca 2006 se je začelo informativno dvojno označevanje cen, julija istega leta pa so v Frankfurtu ocenili, da Slovenija izpolnjuje pogoje za uvedbo evra. S tem je dvojno označevanje postalo obvezno.

Januarja 2007 je nato Slovenija uradno začela uporabljati evre. Tri mesece je bilo mogoče tolarje menjati za evre v vseh bankah in hranilnicah, kasneje pa le še pri Banki Slovenije. Ta je lani nehala sprejemati tolarske kovance, medtem ko tolarske bankovce še vedno zamenja.