Menu Item
V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) pozdravljajo napoved ministrstva za okolje, podnebje in energijo o pripravi interventnega zakona za omejeno nadaljnje delovanje Teša in Premogovnika Velenje. Kot so poudarili, poslovanja teh družb od prihodnjega leta zaradi pravil Evropske unije o državni pomoči namreč ne bi mogli več financirati. Kako so se na napoved odzvali sindikati?
Vse analize bodočega poslovanja termodivizije skupine HSE, ki jo sestavljata Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in Premogovnik Velenje, izkazujejo nerentabilnost obeh družb zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije bistveno pod stroškovno ceno, so sporočili iz HSE.
“HSE od 1. januarja 2025 ne bo mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje Teša in Premogovnika Velenje, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Brez ustrezne rešitve bo tako Teš leta 2025 postal insolventen, posledično pa tudi Premogovnik Velenje, saj je Teš njegov izključni kupec,” so zapisali.
Upoštevajoč strateški status državne naložbe v skupini HSE, so vodstva HSE, Teša in Premogovnika Velenje z zunanjimi strokovnjaki v zadnjem letu preučila vrsto scenarijev in izvedla številne analize, povezane s prestrukturiranjem termodivizije.
“Vsem možnostim, ki so bile na mizi, je skupno dejstvo, da ima HSE kot družbenik omejene pristojnosti in možnosti v zvezi s financiranjem nadaljnjega poslovanja Teša in Premogovnika Velenje po 31. decembru 2024, ko ne bodo več izpolnjeni pogoji za uporabo dosedanjih metod financiranja, to je plačila tržne cene električne energije v kombinaciji s periodičnimi dokapitalizacijami ali plačila cene električne energije, oblikovane po metodi dodatka na stroške,” so pojasnili. Po tem datumu bi smel HSE Tešu plačevati izključno tržno ceno električne energije, vsako drugo financiranje termodivizije pa bi bilo lahko neskladno s pravili Evropske unije (EU) o državni pomoči.
Poudarili so, da popolna nadomestitev Teša kot toplotnega vira z novimi viri kratkoročno ni mogoča. “Zaprtje edinega ogrevalnega vira ogrevanja bi predstavljalo nepredstavljivo in nedopustno tveganje za več kot 35.000 prebivalcev Šaleške doline ter za gospodarstvo in industrijo na tem območju,” so opozorili.
“Popolna nadomestitev Teša na kratek rok ne bo mogoča”
Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj je ob tem izpostavil, da od začetka leta vlagajo velike napore v iskanje in analiziranje različnih scenarijev, ki bi termodiviziji HSE omogočili vzdržen izstop iz premoga.
“Danes je bila na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo predstavljena rešitev v obliki interventnega zakona, ki predvideva, da bo Teš od naslednjega leta primarno zagotavljal toplotno energijo Šaleški dolini in s tem naslavlja tako energetski, toplotni kot socialni vidik. Popolna nadomestitev Teša na kratek rok namreč ne bo mogoča, s tem pa tudi ne Premogovnika Velenje, ki mora še naprej zagotavljati nujno potrebne količine za obratovanje Teša, da bo ta lahko proizvajal potrebno toplotno energijo za Šaleško dolino,” je dodal.
Sodelovanje pri reševanju težave je pozdravil tudi generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. Kot je pojasnil, bodo v premogovniku postopno zmanjševali proizvodnjo premoga. “Ta bo potekala na enem odkopu in bo skoncentrirana na jamo Preloge, medtem ko bomo v jami Pesje hkrati začeli zapirati jamske objekte,” je pojasnil. V družbi se po njegovih besedah nadejajo čim hitrejšega sprejetja zakona o postopnem zapiranju premogovnika, v okviru katerega bodo zagotovljena sredstva za zapiralna dela in sanacijo prostora.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je danes sporočil, da se je finančno stanje Teša zaostrilo do te mere, da bi se brez ukrepanja države z letom 2025 začel stečajni postopek. Za začasno rešitev težave pripravljajo interventni zakon, ki bi omejil delovanje Teša in Premogovnika Velenje zgolj na ogrevanje. S tem bi vzpostavili gospodarsko javno službo za oskrbo s toploto.
O tem je Kumer danes med drugim govoril s predstavniki HSE in sindikatov. Slednji dialog pozdravljajo. “Edina sprejemljiva rešitev za zaposlene v Tešu po prestrukturiranju šaleške energetike je tista, ki preprečuje sprožitev socialne bombe v dolini. Naš sindikat že dalj časa pritiska na iskanje ustrezne rešitve, ki bo zagotovila nadaljevanje energetske lokacije in ohranitev delovnih mest v dolini. Današnji sestanek je korak naprej k ustreznemu reševanju problematike izhoda iz premoga, seveda pa pričakujemo tudi čimprejšnje zakonodajne rešitve, ki bodo postavile temelje pravičnemu prehodu,” je po navedbah HSE dejal predsednik sindikata Teša Danilo Tajnik.
K temu je pozval tudi predsednik Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot. “Zadovoljni smo, da so naše aktivnosti pripomogle k začetku vsestranskega dialoga o prestrukturiranju šaleške termoenergetike ter da se vsi strinjamo, da zapiranja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj čez noč ne bo. Rešitve, predstavljene na današnjem sestanku pri ministru, so eno od izhodišč za zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj vsaj do leta 2033, verjamem pa, da tudi kasneje,” je dejal.
Ob tem Lamot na državo apelira, da čim prej sprejme vse tri zakone za prestrukturiranje šaleške energetike, predvsem zakon o postopnem zapiranju premogovnika Velenje, ki bo še bolj konkretno kot interventni zakon reševal kadrovsko-socialna vprašanja. “Socialni partnerji bomo problematiko prestrukturiranja termo divizije skupine HSE še naprej budno spremljali in pri njenem reševanju aktivno sodelovali,” je dodal.
GZS: Brez Teša 6 bo Slovenija še bolj energetsko odvisna od uvoza
Ob današnji napovedi ministrstva za okolje, podnebje in energijo so z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) sporočili, da gospodarstvo z zaskrbljenostjo spremlja finančne težave Teša 6 in grožnje pred stečajem obrata, ki proizvede dobro četrtino električne energije v Sloveniji. Opozorili so, bo Slovenija z zmanjševanjem njegovega obratovanja še bolj odvisna od uvoza elektrike in še bolj ranljiva v primeru ponovitve energetske krize.
“Jasno je, da Teš 6 ne more še naprej delovati z izgubo in odločitev vlade glede interventne pomoči je pravilna. Skrbi pa odziv nekaterih organizacij, ki poskušajo težave Teša 6 izkoristiti kot argument proti izgradnji JEK2 zgolj na podlagi vzbujanja strahu pri splošni javnosti glede potencialnih finančnih tveganj izgradnje JEK2,” so dejali. Kot so poudarili, gre za pavšalne ocene, ki niso podkrepljene s strokovnimi argumenti in škodijo demokratični razpravi o projektu drugega bloka krške nuklearke (JEK2), ki bo aktualna v prihodnjih mesecih do predvidenega referenduma.
Na napoved ministrstva so se odzvali tudi v Greenpeaceu Slovenija in izpostavili, da so z drugimi civilnodružbenimi organizacijami pred več kot desetletjem glasno opozarjali na vse anomalije v zvezi s projektom Teš 6. Ob tem so posvarili pred enakim scenarijem z Jekom 2.
Na GZS so spomnili, da je električna energija iz termoelektrarn lani predstavljala dobro četrtino vse proizvedene elektrike v Sloveniji, približno enako količino je zagotovila Jedrska elektrarna v Krškem, 40 odstotkov hidroelektrarne, preostalo pa ostali, predvsem obnovljivi viri energije. “Glede na odvisnost hidroenergije od vodostaja rek, je v tem trenutku najbolj stanoviten in najbolj poceni vir energije ravno krška nuklearka, zato smo v GZS še toliko bolj prepričani, da je odločitev za gradnjo Jeka 2 upravičena in nujna,” so sklenili sporočilo za javnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje