Menu Item
Mednarodni denarni sklad je zvišal napovedi svetovne gospodarske rasti za leto 2023. Ta bo po napovedih sicer še vedno nižja kot leta 2022. IMF Veliki Britaniji kot edini med večjimi svetovnimi gospodarstvi napoveduje recesijo.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je dvignil napovedi svetovne gospodarske rasti za letošnje leto. Razlog tiči predvsem v padanju cen energentov, presenetljivo prožnem povpraševanju v Evropi in ZDA ter ponovnem odpiranju Kitajske, potem ko so sprostili stroge proticovidne ukrepe.
Po napovedih IMF bo svetovna gospodarska rast v primerjavi z letom 2022, ko je bila 3,4 odstotka, še vedno padla na 2,9 odstotka, vendar so napovedi boljše od tistih izpred nekaj mesecev. Še oktobra je namreč IMF svetovnemu gospodarstvu za leto 2023 napovedoval 2,7-odstotno gospodarsko rast ter svaril o možnosti zdrsa v svetovno recesijo, piše Reuters.
V primerjavi z oktobrsko napovedjo je IMF za desetinko odstotka znižal napovedi za naslednje leto. Po novem naj bi tako gospodarska rast leta 2024 znašala 3,1 odstotka. Slabša napoved gre predvsem na račun nadaljevanja višanja obrestnih mer, kar bi lahko vplivalo na upočasnjevanje povpraševanja.
Tveganje za recesijo manjše
Po besedah glavnega ekonomista IMF Pierre-Oliviera Gourinchasa so se tveganja za svetovno recesijo zmanjšala, prav tako pa so se z obvladovanjem inflacije za zdaj uspešno spoprijele tudi centralne banke. Je pa posvaril, da je treba v zajezitev cen vložiti še več naporov. Negotovost na svetovnih trgih bi lahko povzročila nadaljnje stopnjevanje vojne v Ukrajini in morebitno vnovično zaostrovanje ukrepov Kitajske v boju proti covidu-19.
“Biti moramo pripravljeni pričakovati nepričakovano. Obrat se lahko zgodi, ko bo svetovna rast dosegla dno, inflacija pa bi začela padati,” je za Reuters dejal Gourinchas.
Optimistična gibanja v ZDA in Evropi, Velika Britanija v recesijo
IMF v najnovejši napovedi pričakuje, da bo rast gospodarstva ZDA v letu 2023 dosegla 1,4 odstotka. Še oktobrske napovedi so ZDA napovedovale zgolj 1,0-odstotno rast oz. kar en odstotek nižjo od leta 2022, ko je bila gospodarska rast v ZDA 2,0 odstotka. Boljše gospodarske napovedi ZDA so predvsem posledica večje potrošnje in investicij v zadnjem četrtletju lanskega leta, stabilnega trga dela ter boljše kupne moči.
Gospodarstvu evrskega območja IMF za leto 2023 napoveduje 0,7-odstotno rast, kar je dve desetinki več od oktobrske napovedi, ki je predvidevala 0,5-odstotno rast. Kljub zvišanju napovedi je ta še vedno daleč od rasti, dosežene v letu 2022, ko je bila 3,5 odstotka. Izboljšanje napovedi IMF pojasnjuje s tem, da se je Evropa prilagodila na visoke cene energentov hitreje od pričakovanj. Regiji je pripomoglo tudi rahlo znižanje cen energentov.
Edino izmed večjih svetovnih gospodarstev, za katerega IMF v letu 2023 napoveduje recesijo, je Velika Britanija. Gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 0,6 odstotka. Razlog tiči v višanju cen življenjskih stroškov, energije ter obrokov posojil.
Za razvita gospodarstva IMF pričakuje, da bo letos rast z za lani ocenjenih 2,7 odstotka padla na 1,2 odstotka, leta 2024 pa naj bi se dvignila na 1,4 odstotka. Kar 90 odstotkov razvitih držav naj bi letos doživelo nazadovanje rasti, ocenjuje IMF.
Za Japonsko IMF letos pričakuje 1,8-odstotno gospodarsko rast, nakar naj bi se ta leta 2024 upočasnila na 0,9 odstotka, ker bo manjši učinek stimulacijskih ukrepov vlade.
Za tako imenovane nastajajoče trge in države v razvoju IMF za letos napoveduje štiriodstotno rast, kar je 0,3 odstotne točke bolje kot v prejšnji napovedi. Za leto 2024 se obeta 4,2-odstotna rast, kar je 0,1 odstotne točke slabše od prejšnje napovedi.
Rusko krčenje gospodarstva naj lani ne bi bilo 3,4-odstotno, kot je sprva pričakoval IMF, ampak je bil padec BDP 2,2-odstoten. V letošnjem letu naj bi Rusija beležila 0,3-odstotno, v letu 2024 pa 2,1-odstotno rast.
IMF Latinski Ameriki in Karibom za letos napoveduje 1,8-odstotno rast, Bližnjemu vzhodu in srednji Aziji 3,2-odstotno rast, podsaharski Afriki pa 3,8-odstotno. (Vir: STA)
Kitajski gospodarski pospešek kratkega daha
Sproščanje proticovidnih ukrepov in ponovno odpiranje Kitajske je povišalo tudi gospodarska pričakovanja. IMF je še oktobra napovedoval 4,4-odstotno rast v letu 2023, napoved pa je po novem dvignil na 5,2 odstotka. To je občutno bolje od leta 2022, ko je kitajsko gospodarstvo zaradi ničelne tolerance do covida-19 zabeležilo 3,0-odstotno rast in se je prvič v zadnjih 40 letih zgodilo, da je bila rast pod svetovnim povprečjem. “Vnovično odpiranje Kitajske bo sicer ustvarilo določen pritisk na cene surovin, gledano globalno pa bo vpliv na gospodarstvo vseeno pozitiven. Sprostila se bodo namreč nekatera ozka grla v proizvodnji, ki so slabo vplivala na inflacijo, na drugi strani pa se bo povečalo tudi povpraševanje kitajskih gospodinjstev,” meni Gourinchas.
IMF kljub temu napoveduje, da bo pospešek rasti kitajskega gospodarstva kratkega daha, saj je že za leto 2024 občutno znižal napoved. Kitajska gospodarska rast naj bi naslednje leto tako padla na 4,5-odstotno rast oz. 0,7 odstotka nižjo, kot jo IMF predvideva letos. Srednjeročno pa naj bi se nato ob upočasnjeni poslovni dinamiki in napredku pri strukturnih reformah ustalila pod 4,0 odstotka.
50 odstotkov rasti bosta ustvarili Kitajska in Indija, cene nafte navzdol
Na drugi strani obeti za Indijo ostajajo stabilni. IMF ostaja pri oktobrski napovedi 6,1-odstotne rast v letu 2023 ter odboj do 6,8-odstotne rasti v letu 2024, kar bi bilo na ravni leta 2022.
Gourinchas je za Reuters dejal, da bosta ti azijski gospodarski velesili v letu 2023 prispevali čez 50 odstotkov celotne svetovne gospodarske rasti.
Kljub gospodarski rasti Kitajske in Indije pa IMF napoveduje, da bodo cene nafte zaradi manjše globalne gospodarske rasti padle tako leta 2023 kot tudi leta 2024. Letos naj bi cene nafte padle za okoli 16 odstotkov, cene surovin pa za 6,3 odstotka.
Obeti nepredvidljivi
IMF je v zadnjem poročilu še zapisal, da se lahko gospodarski kazalci obrnejo tako navzgor kot navzdol. Na eni strani lahko nakopičeni prihranki okrepijo dolgoročno rast povpraševanja zlasti v turizmu. Prav tako lahko zmanjšanje pritiskov na trg dela v nekaterih razvitih gospodarstvih pomaga ohladiti inflacijo ter zmanjša agresivno višanje obrestnih mer.
Na drugi strani pa obstajajo tudi negativna tveganja. Ta so povezana predvsem z morebitnimi novimi izbruhi covida-19 na Kitajskem in poslabšanjem kitajske nepremičninske krize, pa tudi s stopnjevanjem vojne v Ukrajini, kar bi lahko še dodatno dvignilo cene energentov in hrane.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!