Menu Item
Najnovejše napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) kažejo, da bo svetovna gospodarska rast za letos znašala 2,8 odstotka. Še naprej bo prisotna inflacija, ki se bo na globalni ravni gibala okoli sedmih odstotkov. Slabše so tudi napovedi za Slovenijo.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v sklopu spomladanskega srečanja sklada in Svetovne banke objavil najnovejše gospodarske napovedi za svet in članice IMF. Svetovna gospodarska rast bo letos zdrsnila na 2,8 odstotka, so sporočili iz Washingtona.
Po tem, ko je IMF še januarja izboljšal napoved za letošnjo svetovno gospodarsko rast, so obeti za letošnjo svetovno gospodarsko rast zdaj slabši za 0,1 odstotne točke. V primerjavi s prejšnjo napovedjo je IMF poslabšal še napoved za leto 2024, ko bo gospodarska rast znašala tri odstotke.
V Sloveniji 1,6-odstotna gospodarska rast
Globalna rast BDP se bo – kljub temu da niso bila uresničena najbolj pesimistična pričakovanja po ruski agresiji v Ukrajini – letos v primerjavi s tisto v letu 2022 umirila. Lani je namreč po zadnjih ocenah sklada dosegla 3,4 odstotka.
Umiritev je zlasti posledica praktično prepolovitve rasti v razvitih državah, medtem ko naj bi predvsem azijske velesile predstavljale motor rasti, tudi Kitajska, ki se pobira po upočasnitvi rasti zaradi drakonskih koronskih omejitev.
Upočasnitev je napovedana tudi za Slovenijo, ki ji Mednarodni denarni sklad v zadnji napovedi za letos napoveduje 1,6-odstotno gospodarsko rast. V primerjavi s predhodno oceno jo je poslabšal za 0,2 odstotne točke, za leto 2024 pa državi napoveduje 2,1-odstotno rast. Povprečna inflacija naj bi letos v Slovenji dosegla 6,4 odstotka.
IMF je ob tem dvignil napoved letošnje inflacije za Slovenijo. Oktobra lani je ocenjeval, da bo ta letos 5,1-odstotna, v najnovejši napovedi pa ocenjuje, da bo povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin letos dosegla 6,4 odstotka. V letu 2024 naj bi se spustila na 4,5 odstotka.
Spust inflacije proti ciljnim ravnem pred letom 2025 malo verjeten
IMF za letos napoveduje tudi upad svetovne inflacije, ki naj bi se znižala na sedem odstotkov. Lani je ta dosegla 8,7 odstotka, letos pa se bo predvidoma nekoliko umirila zaradi nižjih cen primarnih surovin, a naj bi osnovna inflacija, ki ne upošteva cen energije in hrane, upadala počasneje.
Spust inflacije proti ciljnim ravnem je po ocenah IMF pred letom 2025 malo verjeten, so v sklopu spomladanskega srečanja sklada in Svetovne banke zapisali v današnji objavi gospodarske napovedi za svet in članice IMF.
Najslabša napoved od 90. let prejšnjega stoletja
Analitiki IMF so povzeli besede izvršne direktorice IMF Kristaline Georgieve v govoru pred začetkom spomladanskega srečanja. Svetovna rast bruto domačega proizvoda (BDP), ki bo prihodnje leto zrasla na tri odstotke, naj bi okoli te številke vztrajala naslednjih petih letih. To je najnižja srednjeročna napoved IMF od 90. let prejšnjega stoletja, je ocenila.
Rast ostaja šibka zaradi geopolitičnih napetosti in visoke inflacije. Napovedi denarnih politik za njeno zajezitev kažejo pozitivne znake, a so nadaljnje negotovosti povezane še z visokimi ravnmi zadolženosti držav in trajanjem ruske vojne v Ukrajini. Kljub nižjim cenam hrane in energije ter izboljšanemu delovanju dobavnih verig se negotovosti povečujejo tudi zaradi nedavnih pretresov v finančnem sektorju, so dodali.
S tem se delno uresničujejo napovedi počasne gospodarske rasti in visoke inflacije. Tako imenovano stagflacijo običajno spremlja še visoka stopnja brezposelnosti, ki pa za zdaj v Sloveniji ostaja na rekordno nizkih ravneh. Stagflacija se je v sedemdesetih in osemdesetih letih že pojavila, pri čemer pa ekonomist Janez Prašnikar poudarja, da tokrat vseeno nismo v enaki situaciji kot takrat.
Po besedah člana strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade se je tokrat zvrstilo več šokov, ki so ustvarili nepredvidljive razmere: “Inflacija se pomika med pet in sedem odstotkov, še naprej pa se obetajo dvigi obrestnih mer. Treba bo videti, kako hitro se bodo stvari okoli inflacije umirile, kar se tiče drugih šokov pa jih za zdaj enostavno ni mogoče predvideti.” Ravno zaradi pogostih zunanjih šokov Prašnikar težko napoveduje, kdaj bo rast znova visoka, vseeno pa spomni, da je po veliki krizi do ponovne rasti prišlo relativno hitro.
Na vprašanje, kako pa bo v trenutnem okolju poslovalo domače gospodarstvo, Janez Prašnikar odgovarja, da vse vendarle ni povsem odvisno od nas samih, saj je Slovenija močno vpeta v svetovne tokove, ki jim tudi sledi: “Razen, če bo prišlo do še večjega ukrajinskega šoka, kjer je bolečina Slovenije v tem, da smo vključeni v del vzhodnoevropskih držav, ki so blizu ukrajinskega trga. To lahko situacijo poslabšuje.”
Letos v Sloveniji 0,3 odstotka presežka BDP
Po lanskem primanjkljaju na tekočem računu plačilne bilance naj bi Slovenija letos beležila presežek v višini 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2024 naj bi ta narasel na 0,8 odstotka BDP.
Razmere na slovenskem trgu dela ostajajo pozitivne in stabilne. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi po štirih odstotkih v letu 2022 letos znašala 3,9 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke bolje od prejšnje ocene IMF, prihodnje leto pa naj bi znova dosegla štiri odstotke.
Oblikovalci ekonomskih in fiskalnih politik nimajo veliko manevrskega prostora
Po oceni IMF svetovni oblikovalci ekonomskih in fiskalnih politik nimajo veliko manevrskega prostora. Denarna politika mora vztrajati v boju zoper inflacijo, a mora biti pripravljena na prilagoditve, če bi se finančna stabilnost začela krhati. Oblikovalci fiskalne politike morajo podpirati monetarno, tako da bi si vlade držav morale prizadevati za strogo proračunsko naravnanost, ciljno pa podpirati le tiste, ki so jih višji življenjski stroški najbolj prizadeli.
Vsi ti dejavniki najbolj vplivajo na razmere v razvitih gospodarstvih. Rast naj bi se letos v primerjavi z lansko v višini 2,7 odstotka prepolovila na 1,3 odstotka. V letu 2024 naj bi narasla le na 1,4 odstotka. Z izrazito upočasnitvijo rasti se v teh državah pričakuje večja brezposelnost, med letoma 2022 in 2024 naj bi v povprečju vsako leto narasla za 0,5 odstotne točke, napoveduje IMF.
Krčenje BDP tako IMF za letos napoveduje Nemčiji, in sicer v višini 0,1 odstotka BDP, ter Veliki Britaniji, v višini 0,3 odstotka BDP. Za obe prihodnje leto napoveduje rast okoli enega odstotka. Šibko rast pod enim odstotkom napoveduje evrskemu območju ter Franciji in Italiji. V primeru Italije bo ta ostala pri teh številkah tudi prihodnje leto, v Franciji in območju z evrom pa naj bi se dvignila na 1,3 oz. 1,4 odstotka. ZDA naj bi letos beležile 1,6-odstotno rast, Japonska 1,3-odstotno. Prihodnje leto naj bi bili ti v obeh okoli enoodstotni.
Hitro razvijajoča se gospodarstva naj bi beležila boljše rezultate, a se obeti med regijami močno razlikujejo. V povprečju naj bi rast letos znašala 3,9 odstotka, leta 2024 pa 4,2 odstotka. Najvišjo bo imela Indija, 5,9-odstotno letos in 6,3-odstotno leta 2024. Kitajska naj bi rasla po 5,2- in 4,5-odstotni stopnji. Rusija naj bi beležila rast v višini 0,7 oz. 1,3 odstotka. Najnižjo bo imela Južna Afrika, 0,1-odstotno letos in 1,8-odstotno prihodnje leto.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje