Mednarodni denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) v petek ob koncu jesenskega zasedanja IMF in Svetovne banke v Washingtonu zaradi nasprotovanja Rusije ni zmogel sprejeti uradne sklepne izjave. Zato je svojo izjavo v imenu večine podala predsednica IMFC španska finančna ministrica Nadia Calvino.
Letošnja zasedanja IMF in Svetovne banke, ki sta se jih udeležila tudi minister za finance Klemen Boštjančič in guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, so minila v znamenju pozivov k ukrepom proti visoki inflaciji, ki je začela po svetu naraščati ob izhodu iz najhujše faze pandemije koronavirusa, močno pa jo je nato povečala ruska invazija na Ukrajino.
Diplomatski viri pravijo, da je bilo vzdušje med ministri in guvernerji na zasedanju zaradi Rusije precej moreče, vsi pa bi se veliko raje pogovarjali na primer o uspešnem okrevanju po pandemiji, ne pa da se morajo o še slabšem položaju zaradi “ruskega avanturizma”, ki prizadeva ves svet.
Ministri in guvernerji zahodnih in drugih držav so pogosto zapuščali sestanke, ki so se jih udeležili predstavniki Rusije, ko so imeli ti nastop, saj Moskvo večina krivi, da je moral IMF znižati obete za globalno gospodarsko rast v prihodnjem letu. Uradne izjave pred tem ni mogla podati niti skupina gospodarsko najpomembnejših držav sveta G20, v kateri je tudi Rusija. V njej sta še Indija in Kitajska, ki se nočeta pridružiti sankcijam proti Rusiji.
Večina držav je na zasedanju 24-članskega IMFC želela podati ostro uradno kritiko nepotrebne in nesmiselne vojne. “Na žalost zaradi ene države nimamo soglasja za uradno izjavo,” je dejala španska finančna ministrica Nadia Calvino in potem to isto izjavo podala kot svojo.
V njej že uvodoma opozarja, da je Generalna skupščina ZN 2. marca rusko agresijo z večino 141 držav članic ostro obsodila. IMFC ugotavlja, da se vojna proti Ukrajini nadaljuje z velikimi humanitarnimi posledicami in posledicami za globalno gospodarstvo. Izjava predsedujoče potrjuje to, o čemer je bilo govora praktično od začetka tedna v Washingtonu: globalno okrevanje se upočasnjuje zaradi številnih šokov, kot so posledice pandemije koronavirusa, ki se jim je sedaj pridružila ruska vojna.
Visoka inflacija, visoki dolgovi, draga hrana, trgovinske motnje, borzni pretresi so posledice, ki se lahko ublažijo le ob sodelovanju oziroma usklajenih ukrepih znotraj držav in na mednarodnem odru.
Izjava potrjuje, da je prioriteta boj proti inflaciji skupaj z zaščito najbolj ranljivih populacij, ohranjanje vzdržnosti dolgov, rast in makroekonomska stabilnost. Države članice IMFC si bodo prizadevale za boj proti krizi hrane, podpirale bodo ranljive države, nadaljevale s podnebno akcijo po Pariškem sporazumu in odpravljali globalna neravnovesja.
IMFC izraža podporo politiki in ukrepom izvršne direktorice IMF Kristaline Georgieve.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!