Izogibajo se zvišanju plač? Ministrstvo opozarja: Preverite plačilno listo

Gospodarstvo 22. Feb 202311:58 2 komentarja
denarnica
Foto: PROFIMEDIA

Nekateri delodajalci naj bi se na različne načine izogibali višjemu izplačilu plač, ki bi moralo slediti zvišanju minimalne plače, opozarjajo na ministrstvu za delo. Zaposlenim svetujejo, da pozorno preverijo, ali so njihovi obračuni plač ustrezni.

Ker so v zadnjih dneh v javnosti zakrožile informacije, da se nekateri delodajalci na različne načine izogibajo višjemu izplačilu plač delavkam in delavcem, ki bi moralo slediti januarskemu zvišanju minimalne plače, je ministrstvo za delo na delavke in delavce pozvalo, da podrobno pregledajo svoje plačilne liste.

Vsi dodatki morajo biti izločeni iz minimalne plače

Minimalna plača v Republiki Sloveniji za delo s polnim delovnim časom, opravljenim od 1. januarja 2023, znaša 1.203,36 evra bruto. Če je osnovna plača delavca nižja od minimalne plače, mora delodajalec pri končnem obračunu plače dodati razliko do višine bruto minimalne plače, opozarjajo na ministrstvu.

Dodajajo, da morajo biti ob tem vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami (dodatek za delovno dobo, delo v izmenah, delo na nedeljo, delo na dan praznika, nočno in nadurno delo in podobno), del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeni s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, izločeni iz minimalne plače. Pri izračunu dodatkov se kot osnova praviloma upošteva osnovna plača delavca, brez prištetega zneska do višine minimalne plače, pojasnjujejo.

Opozarjajo tudi, da v minimalno plačo ni dovoljeno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (na primer povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (na primer regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade). Lahko pa so ti podatki zajeti tudi na plačilni listi, vendar izkazani kot poseben prejemek.

S plačilne liste morajo biti razvidni vsi podatki

“Delodajalec mora delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu,” so povzeli na ministrstvu.

Iz pisnega obračuna mora tudi izhajati, kateri dodatki in ostali elementi plače, ki ne smejo biti vključeni v minimalno plačo, so obračunani in v kakšnem obsegu. Delodajalec mora namreč ločeno obračunati vse elemente, ki so zakonsko izločeni iz minimalne plače.

Trenutni znesek minimalne bruto plače je bil objavljen v uradnem listu. Vse ostale informacije so v zakonu o minimalni plači.

Inšpektorat s poostrenimi nadzori

Na ministrstvu so napovedali še, da bo Inšpektorat Republike Slovenije za delo še naprej poostreno nadziral točno izplačilo minimalne plače. Spomnili so, da bo Inšpektorat RS za delo nadzor opravljal tako pri naključno izbranih delodajalcih kot tudi na osnovi prijav.

“Namen poostrenega nadzora je, da s preventivnimi in represivnimi ukrepi dosežemo, da delodajalci pravočasno ter v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti ter s tem ne kršijo temeljne pravice delavcev,” so pojasnili.

Inšpektorji bodo po njihovih navedbah posebej pozorni na elemente minimalne plače oziroma na to, ali so dodatki dejansko izvzeti iz minimalne plače, kot to določa zakon.

“Delavce opozarjamo na to, da je izplačilo minimalne plače vezano na opravljanje dela za poln delovni čas, torej za izplačilo minimalne plače ne potrebujete delati dodatnih ur. Delavcem tudi svetujemo, da pozorno preverijo, ali so njihovi obračuni plač ustrezni,” so zapisali.

V primeru ugotovljenih kršitev jih napotujejo na inšpektorat, s pisnim obračunom plače pa lahko denarno terjatev uveljavljajo tudi neposredno v izvršilnem postopku ali pa vložijo tožbo na pristojnem delovnem sodišču. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od dneva nastanka.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje