Menu Item
Premier Robert Golob je v državnem zboru napovedal, da bi lahko država – po vzoru Nemčije – nacionalizirala katero od energetskih podjetij. Na ministrstvu potrjujejo, da gre za največjega plinskega trgovca Geoplin, katerega večinski lastnik je Petrol, zdaj pa bi z dokapitalizacijo to lahko postala država. Skupščina bo predvidoma enkrat v oktobru.
Najprej pojasnimo, kaj se dogaja v Geoplinu. Naš največji plinski trgovec obvladuje tri četrtine veleprodajnega trga s plinom. To pomeni, da grejo prek njega tri četrtine količin plina, ki pritečejo v Slovenijo. Geoplin jih prodaja industriji in trgovcem, ki oskrbujejo gospodinjstva, javne zavode in tako dalje.
Geoplin ima do leta 2027 sklenjeno pogodbo z ruskim Gazpromom, ki pa je junija letos Sloveniji – tako kot večini drugih evropskih držav – zmanjšal dobave. Julija je redukcije še okrepil. Za koliko manjši je pritok plina, v Geoplinu ne povedo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je nedavno v Evropskem parlamentu dejala, da se je delež dobav ruskega plina v Evropo zmanjšal s 40 na devet odstotkov. Iz tega bi lahko sklepali, da je pritok plina manjši do 70 odstotkov.
Geoplin je imel za plin, ki naj bi ga dobil od Gazproma, vnaprej sklenjene prodajne pogodbe z industrijo in trgovci, ki so zanj seveda zavezujoče. Da bi jih izpolnil, od uvedbe redukcij plin kupuje na borzi, kjer pa plačuje trenutno zelo visoke tržne cene. Od začetka leta je Geoplin vodila Vanja Lombar, prej direktorica naftnega trgovca OMV Slovenija, ki je marca s takratnim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem potovala v Alžir. Kot so takrat sporočili iz vlade, je bil cilj, da bi Slovenija obnovila pogodbo s tamkajšnjim plinskim podjetjem Sonatrach. Ta posel naj bi bil danes, kot pišemo nadaljevanju, s slovenske strani praktično usklajen.
Nepričakovana razrešitev direktorice
Včeraj popoldne je Geoplin poslal sporočilo, da je razrešil Vanjo Lombar, na njeno mesto pa imenoval dosedanjega prokurista Aleša Zupančiča. Kot smo pisali, podjetje razloga za razrešitev v sporočilu za javnost ni navedlo, vsekakor pa je bil tak sklep skupščine presenečenje v trenutnih zahtevnih razmerah, v katerih posluje trgovec.
Po naših informacijah je 75-odstotni lastnik Petrol predlog za razrešitev Lombar prinesel na samo skupščino. Predstavniki Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki imajo okoli 25 odstotkov lastništva, so se vzdržali, ker tega niso pričakovali in niso imeli mnenja kadrovske komisije SDH.
Vir blizu vodstva Petrola pravi, da razlog za razrešitev Vanje Lombar, ki naj ne bi dobila odpravnine in naj bi odhajala iz podjetja, ni v kakršnikoli nepravilnosti. Poudarja, da ima Geoplin znanja s področja trgovanja s plinom, Petrol pa je želel na podlagi trenutnih razmer okrepiti vodstvo z znanji s področja financ, upravljanja tveganj, prava. Po navedbah našega vira se Lombar ni strinjala s širitvijo vodstva oziroma večjo vlogo lastnika v upravljanju plinskega trgovca. Zato zdaj vodenje prevzema Zupančič, ki je obenem direktor upravljanja analiz za nabavo in trgovanje z naftnimi derivati in energenti v Petrolu.
Povejmo, da je pred prihodom Lombar Geoplin že vodil takratni (in sedanji) član uprave Petrola Jože Bajuk. Podvajanje položajev v skupini torej ni novost. SDH smo vprašali, ali je poteza Petrola, ki je predlog razrešitve prinesel neposredno na skupščino, zanj sporna, odgovor čakamo.
Podržavljenje?
Kot rečeno, Geoplin trenutno za plin plačuje visoko ceno, česar ni predvidel, zato so po naših informacijah trenutno v izdelavi izračuni, ali bo podjetje do konca leta potrebovalo dokapitalizacijo. Kdo bi pri njej sodeloval, ni jasno. Vir iz Petrola pravi, da se bodo v večinskem lastniku o tem odločali, ko bodo znane kapitalske zahteve Geoplina. Popoldne so iz Petrola sporočili, da bo skupščina o dokapitalizaciji predvidoma prihodnji mesec.
Druga največja lastnica pa je s 25 odstotki država. Ob današnji predstavitvi rebalansa proračuna je predsednik vlade Robert Golob dejal, da je vlada v B-bilanci proračuna, to je na računu finančnih terjatev in naložb, rezervirala 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če bo ta potrebna. Omenil je, da bi lahko država v oktobru nacionalizirala kakšno energetsko podjetje.
Iz njegovih besed pa je mogoče razbrati, da bi lahko govoril prav o Geoplinu. Dejal je namreč: “Nemška vlada je pred tednom dni nacionalizirala največjega dobavitelja zemeljskega plina v Nemčiji (…). Povsem mogoče je, da boste v kratkem roku naslednjega meseca slišali, da bo tudi Slovenija nacionalizirala takšno podjetje.”
MZI: Če bo ogrožena oskrba, bomo ukrepali
V premierjev kabinet smo poslali vprašanje, ali se je izjava nanašala na Geoplin. Odgovorili so nam z infrastrukturnega ministrstva. Odgovor objavljamo v celoti.
V času krize se je v Evropi pokazalo, da oskrbe s plinom v državah članicah ne moremo prepustiti samo trgu in tržnim akterjem. Primer največjega nemškega dobavitelja plina Uniper je pokazal na izjemno ranljivost prevladujočih dobaviteljev zemeljskega plina, ki so se v celoti vezali na oskrbo s plinom iz Ruske federacije. Zaradi strateškega pomena dobaviteljev plina tako tudi Nemčija sprejema odločitev o nacionalizaciji podjetij in pridobitvi večinskih lastniških deležev.
V Sloveniji je največji dobavitelj Geoplin, ki ima edini podpisano dolgoročno pogodbo za oskrbo s plinom iz Ruske federacije. Če se bo izkazalo, da zaradi nespoštovanja pogodb s strani ruskega partnerja in nedobav lahko pride do ogrožanja oskrbe z zemeljskim plinom v Sloveniji in finančnih težav Geoplina, bo tudi slovenska vlada ukrepala.
Na ministrstvu torej potrjujejo, da je premier govoril o Geoplinu. Na vprašanje, ali bi lahko prišlo še do dokapitalizacije kakšnega drugega energetskega podjetja, niso odgovorili.
Pomemben posel z Alžirci
Država je Geoplinu pred kratkim že pomagala s 400-milijonskim poroštvom za nakupe neruskega zemeljskega plina. Po naših informacijah gre za uvodoma omenjeni posel z alžirskim Sonatrachom. Ta je po besedah vira iz Petrola pred sklenitvijo, na slovenski strani naj bi bili praktično vsi pogoji že izpolnjeni: Geoplin ima soglasje skupščine za sklenitev pogodbe, Petrol je pridobil potrebne garancije, ki so zavarovane tudi z že omenjenim poroštvom države.
Italijanski mediji v zadnjih tednih pišejo o strahovih, da so Alžirci evropskim kupcem obljubili preveč. Spomnimo, da je po začetku vojne v Ukrajini italijanska vlada Maria Draghija sklenila velik posel z Alžirijo in povečala dobave, s tem pa sprožila diplomatski spor s Španijo, ki je bila že prej velika odjemalka tega plina in se je bala, da ga bo premalo za obe državi. Zdaj se podobni strahovi pojavljajo tudi v italijanskih medijih, a trgovec Eni pravi, da ima zagotovila, da plin bo. Vir iz Petrola pravi, da spremljajo dogajanje, da pa je Slovenija od Alžircev plin kupovala vse do leta 2012, ko je Geoplin pogodbo prekinil – pa ne zaradi kakršnihkoli težav, temveč zaradi cene (ruski plin je bil cenejši). Alžirci so bili torej leta zanesljiv dobavitelj.
Geoplin podrobnosti pogodbe z Alžirci ne razkriva, pravi, da gre za poslovno skrivnost. Neuradno pa naj bi pogodba predvidevala količine v višini do polovice slovenske letne porabe, kar bi seveda pomembno pomagalo pri reševanju vprašanja slovenske plinske oskrbe. Cena ni znana, tako kot pri Gazpromu naj bi tudi tu metodologija vsebovala elemente borznih kotacij (kar pomeni, da je odvisna od borznih cen, ki so trenutno visoke). Geoplin naj bi si prizadeval, da plin na zahodni poti (prek Italije) steče v začetku prihodnjega leta. Razrešitev Lombar, ki je bila – kot že omenjeno – v začetku leta v Alžiriji, naj ne bi vplivala na pogajanja, saj za ta posel skrbi večja skupina ljudi.
Delnica Petrola najnižje po aprilu lani
Vrednost delnice Petrola pada vse od sredine letošnjega marca, ko je vlada Janeza Janše prvič omejila cene goriv. Energetska kriza in regulacija cen goriva, elektrike in plina so podjetju od marca odnesli 30 odstotkov tržne kapitalizacije. Danes do 15. ure je njena vrednost padla za poltretji odstotek, na 389 evrov. To je najnižja vrednost po aprilu lani.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje