Minister za finance Klemen Boštjančič (Foto: Borut Živulović /BOBO)
Predlog rebalansa proračuna predvideva izrazito okrepitev rasti porabe ob koncu leta, ugotavlja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun. "Varuh" razumne javne porabe predlog ministra Klemna Boštjančiča ocenjuje kot nerealističen, tvegan s stališča racionalnosti porabe in zaradi ekspanzivne naravnanosti tudi neustrezen, saj so trenutne makroekonomske razmere še vedno relativno ugodne. Z izvajanjem v predlogu rebalansa začrtane fiskalne politike bi se po mnenju sveta povečala tudi tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije.
Naloga fiskalnega sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, je spremljanje spoštovanja v ustavo zapisanega fiskalnega pravila (to je sicer od začetka epidemije covida zamrznjeno) ter srednjeročno uravnotežene porabe. Danes je svet objavil oceno skladnosti predloga rebalansa proračuna za letošnje leto in sprememb okvira za pripravo proračuna za obdobje od 2022 do 2024 s fiskalnimi pravili.
Predlog rebalansa, ki ga je vlada Roberta Goloba potrdila pred dvema tednoma, za letos predvideva dve milijardi evrov primanjkljaja. Kot je predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, je bil rebalans potreben, ker imajo porabniki dodatne obveznosti, na katere aktualna vlada ni imela vpliva (sprejela jih je že vlada Janeza Janše) – med drugim solidarnostni dodatek za upokojence, 69 milijonov evrov; podaljšanje veljavnosti turističnih bonov, 110 milijonov evrov; stroški hitrih testov za samotestiranje, 64 milijonov evrov, in ukrepi iz desetega protikoronskega zakona, več kot 200 milijonov evrov. Rebalans vključuje tudi ukrepe, ki jih je aktualna vlada sprejela za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo.
Borut Živulović/BOBO
Poraba raste prehitro
Čeprav predlog rebalansa predvideva znižanje skupnega primanjkljaja državnega proračuna z lanskih 3,1 milijarde na letošnji dve milijardi evrov, pa je fiskalni svet precej kritičen do dokumenta in fiskalne politike vlade. Poudarja, da znižanje izhaja iz povečanih prihodkov proračuna: nadaljnja rast gospodarstva in zaposlenosti povečujeta tudi davčne prihodke, prav tako inflacija, saj vsaka podražitev pomeni tudi več prihodka od davka na dodano vrednost.
Poleg tega je letos kljub sprejetju ukrepov za blažitev posledic draginje precej manj enkratnih izdatkov. Lani so bili ti verjetno večji zaradi koronakrize, med drugim so v prvi polovici leta še veljale pomoči za podjetja, ki so zaposlene poslala na čakanje na delo.
A svet ugotavlja, da bo po predlogu ministrstva letos v zadnjih štirih mesecih realiziranega kar 1,7 milijarde primanjkljaja, ki naj bi bil le deloma posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje. “Predlog rebalansa implicitno predvideva izrazito okrepitev rasti porabe ob koncu leta, tudi nepovezane z investicijskimi načrti, ki nima podlage v trenutno veljavnih ukrepih. Obseg porabe, kjer poleg enkratnih dejavnikov izločimo še učinek investicij, naj bi se letos povečal za 11,4 odstotka oziroma za 1,2 milijarde evrov, kar bi bilo rekordno visoko,” ocenjuje fiskalni svet in sklene, da bi takšna rast “občutno presegla srednjeročno vzdržno rast, določeno s trenutno ocenjeno dolgoročno rastjo potencialnega proizvoda na ravni okoli 4,5 odstotka”.
Izračuni fiskalnega sveta kažejo, da se prihodki povečujejo na račun višjih prilivov iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in davka od dohodka pravnih oseb (DDPO), kar kažeta zeleni številki v tabeli (rast prilivov glede na lani). Medtem pa rdeče številke kažejo rast porabe za letošnje leto glede na lani brez upoštevanja ukrepov zaradi epidemije in draginje.
Neustrezna ekspanzivna naravnanost
Predlog rebalansa ocenjujejo kot nerealističen. Fiskalni svet namreč meni, da bo “verjetno primanjkljaj manjši od predvidenega”. Problem pa je, ker je letošnji proračun tudi osnova za pripravo proračunov za prihodnji dve leti, ki bosta zato postavljena na previsokih osnovah.
Če se poraba iz predloga rebalansa uresniči, pa fiskalni svet proračun ocenjuje za tveganega s stališča racionalnosti porabe. Dodaja, da je tolikšna poraba in s tem ekspanzivna naravnanost fiskalne politike trenutno neustrezna, saj so makroekonomske razmere kljub negotovostim po trenutno razpoložljivih podatkih še vedno ugodne. Taka fiskalna politika povečuje tudi tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije in za oddaljevanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.
“Ta tveganja se zaradi omenjenih preseganj rasti porabe, ki se pojavljajo v več zaporednih letih, stopnjujejo in nakazujejo strukturne pritiske na javne finance. Odločitev za pripravo rebalansa ločeno od spremembe proračunskih dokumentov za prihodnji leti pomeni tudi ponoven odmik od srednjeročnega proračunskega načrtovanja, ki predstavlja osnovo za pripravo celovite in skladne fiskalne politike. Hkrati rebalans proračuna tudi ne upošteva osveženih makroekonomskih napovedi v celoti, kar ob izrazito negotovih razmerah dodatno prispeva k nezanesljivosti predstavljenih javnofinančnih načrtov.”
Na ugotovitve fiskalnega sveta so opozorili tudi v Klubu slovenskih podjetnikov SBC. “Od vlade pričakujemo, da bo upoštevala strokovno oceno fiskalnega sveta in ponovno skrbno pretehtala predlog rebalansa ter pripravila z vidika javnih financ ustrezen predlog. Če bi bil namreč predlog rebalansa potrjen v trenutni obliki, bi to vodilo v nesorazmerna tveganja za zdravje javnih financ,” so zapisali v SBC. (STA)
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje