Moskovska borza že peti dan zapored ostaja zaprta, ruska centralna banka je danes sporočila, da bo tako ostalo vsaj do srede. Rusi se bojijo razprodaje delnic ruskih podjetij, kot smo jo zadnje dni opazovali na londonski borzi, kjer so zaradi strmega padca vrednosti ustavili trgovanje z delnicami ruskih družb. S finančnim analitikom Tilnom Šarlahom smo govorili, zakaj centralna banka odlaga odprtje in kaj bo, ko se to vendarle zgodi.
“Čeprav je moskovska borza že ves teden zaprta, lahko sklepamo, kaj se bo zgodilo ob njenem odprtju, saj večina večjih ruskih podjetij kotira tudi na drugih borzah, kot sta London in Frankfurt,” pravi finančni analitik Tilen Šarlah.
Tu so izgube po štirih dneh prostega pada ogromne. Londonska borza je danes ustavila še trgovanje z delnicami zadnjih osmih ruskih družb, potem ko je že čez teden postopoma umikala več deset različnih delnic ruskih podjetij, ki trgujejo na Otoku. Delnica največje ruske banke Sberbank je bila še pred dvema tednoma vredna 15 dolarjev, včeraj pred zaustavitvijo trgovanja le še 0,05 dolarja. Delnica plinskega giganta Gazprom je v tem času padla s 35 na 13 dolarjev, delnica naftnega podjetja Lukoil s 93 na 0,72 dolarja. “Najbolj znana naftna in plinska podjetja, kot sta Gazprom in Lukoil, so upadla od 70 do 95 odstotkov, finančne družbe – recimo Sberbanka – pa celo do 99 odstotkov,” razlaga Šarlah.
Zlom gospodarstva
Ostre sankcije Zahoda proti Moskvi zaradi invazije na Ukrajino bodo ruskemu gospodarstvu po mnenju sogovornika prizadele zelo hud udarec. “Mogoče bo v nekaterih segmentih škoda celo nepopravljiva,” pravi.
Med drugim zato, ker omejitve za vlagatelje, ki jih uvaja centralna banka, močno majejo njihovo zaupanje. “Centralna banka je prepovedala plačevanje kuponov obveznic za tuje vlagatelje, ki imajo državni dolg v rubljih, in ruskim podjetjem prepovedala plačevanje dividend tujim delničarjem. Poleg tega imajo tujci prepoved prodaje ruskih vrednostnih papirjev ter celo 30-odstotno provizijo za nakup tuje valute,” našteva sogovornik.
Poskus nadzorovanega sproščanja
Razlog, zakaj centralna banka odmika odprtje borze, je po Šarlahovem mnenju v tem, da centralna banka pričakuje velik odliv kapitala z borze. “To bo povzročilo nenaden padec vrednostnih papirjev, s tem pa tudi velik pritisk na cel finančni sektor. Vrednostni papirji imajo za sabo zelo veliko finančnih vzvodov, izvedenih finančnih instrumentov, ne nazadnje so tudi zastavljeni kot zavarovanje za posojila. Nenaden padec vrednosti vrednostnih papirjev povzroči spiralni učinek in precej večji kolaps sistema.”
Po mnenju sogovornika na trgu zaradi zmanjšane likvidnosti in odliva tujih vlagateljev ni denarja za pokritje teh izgub, zato poskuša centralna banka tak scenarij premakniti v prihodnost in ustvariti pogoje za nadzorovano sproščanje trgovanja, kolikor je to mogoče. “Ukrepi, ki jih ruska centralna banka trenutno uvaja na trgu, ne bodo preprečili ogromnih padcev tečajev delnic, bodo pa mogoče vsaj kratkoročno zajezili celoten kolaps sistema, medtem ko na dolgi rok brez tujega kapitala vrnitve na dolgoročne povprečne vrednosti ni pričakovati,” pojasni.
V ‘kameno dobo’
Vojna in sankcije so sicer sprožile masoven umik vlagateljev iz Rusije. Popoln umik ali pa vsaj ustavitev investicij oziroma poslovanja v Rusiji so napovedali naftni giganti BP, Shell, Total, podjetja zabavne industrije Warner Bros, Disney, Sony, Netflix, tehnološki gigant Apple, švedska trgovska veriga Ikea, proizvajalci oblačil in obutve H & M, Nike, Burberry, avtomobilski proizvajalci Jaguar Land Rover, General Motors, Aston Martin, Rolls-Royce. Največja ladjarja, MSC in Maersk, v Rusijo dobavljata le še hrano, zdravila in humanitarno pomoč. “Iz države so se že umaknila največja svetovna podjetja in novih investicij tam še dolgo ne bo več, ne glede na razplet vojne,” pravi Šarlah in zaključi, “težko si je trenutno predstavljati pravo razsežnost ukrepov, ampak v finančnem smislu je Rusija v tednu dni praktično bankrotirala in si zaprla dostop do kapitala, njeni državljani pa so čez noč izgubili prihranke in naložbe. Ruski rubelj je strmoglavil, bonitetni hiši Fitch in Moody’s pa sta znižali bonitetno oceno na ‘junk’. V finančnem žargonu lahko celo rečem, da so se v tednu dni vrnili v ‘kameno dobo’.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje