Oskrba z nafto in plinom ne bo motena niti v primeru, če Evropa jutri prepove uvoz ruskega plina in nafte, zagotavlja infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Danes je sicer kar tri četrtine plina, ki pride v Slovenijo, ruskega porekla, pri nafti je odstotek še večji, 90-odstoten. Kako bomo nadomestili tako velik izpad?
Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec v Ljubljani in Janez Janša v Versaillesu poudarjata, da Slovenija podpira embargo oziroma prepoved uvoza ruskih energentov. Kot smo pisali v članku Slovo od ruskega plina – kako bi čutili izpad in kako si lahko pomagamo?, voditelji Evropske unije v Franciji danes razpravljajo o ta teden objavljenem načrtu Evropske komisije, ki predvideva, da bi lahko EU že letos nadomestila dve tretjini ruskega plina.
Zagovornice embarga, med njimi Slovenija, menijo, da trenutni dvigi cen energentov, ki jih poganja strah, koristijo predvsem proizvajalcem energentov, tudi ruskim. S tem pa EU pravzaprav pomaga financirati rusko agresijo v Ukrajini. Nasprotnice, med njimi Nemčija in Madžarska, pa opozarjajo na močno odvisnost in težke posledice za EU ter njeno gospodarstvo. Pri tem omenimo, da obstaja tudi tveganje, da bi Rusija lahko sama prepovedala izvoz energentov na Zahod kot protiudarec sankcijam. Za zdaj se je temu izognila. Včeraj je objavila seznam več kot 200 izdelkov, katerih izvoz prepoveduje, a energentov ni na njem.
Zaloge iz blagovnih rezerv in plinskih skladišč
Vrtovec je danes dejal, da imamo nafte dovolj. “V skladu z evropsko zakonodajo imamo v blagovnih rezervah količine, ki zadoščajo za več kot tri mesece. S sproščanjem lahko zagotovimo tako količine kot uravnavanje cene. Hkrati pa bodo imeli dobavitelji dovolj časa, da preusmerijo dobavne poti in dobimo nafto neruskega izvora. Tri mesece je dovolj časa, da pridemo z 90 na nič odstotkov,” je dejal.
Tudi plin, tako kot nafto, Slovenija praktično v celoti uvaža. V nasprotju z nafto pa svojega plinskega skladišča nima, a Vrtovec pravi, da to ni težava. “Skladišča po Evropi so 30-odstotno napolnjena, kar zadostuje za štiri mesece. V skladu s pravili energetske unije in načelom solidarnosti smo upravičeni do dobav iz teh skladišč,” je pojasnil minister. Naša pozornost pa mora biti usmerjena v naslednjo zimo in to, kako do takrat napolniti skladišča. Kot smo pisali, Evropska komisija v dokumentu, ki ga te dni obravnavajo voditelji EU, predlaga, da bi vsem članicam zapovedali, da morajo do jeseni zaloge v skladiščih povečati na 90 odstotkov.
Od kje bi lahko dobili več plina?
Slovenija trenutno očitno računa predvsem na dva vira, iz katerih bi lahko dobila več plina. Prvi je Italija, ki plin dobiva iz Alžirije in Maroka. “Preko Krka in Italije lahko Slovenija uvozi dovolj plina, da nadomesti količine iz Rusije,” meni Vrtovec.
- Severnoafriške države: Italija je pred dnevi sporočila, da se je z alžirskimi oblastmi dogovorila za povečanje dobav plina. Do zdaj je bila dobava 60 milijonov kubičnih metrov dnevno, kapacitete pa dopuščajo 110 milijonov kubičnih metrov, je poročal Reuters. Vrtovec je danes dejal, da iz Italije trenutno v Slovenijo pride 2,5 milijona kubičnih metrov plina dnevno, kapacitete so 3,5 milijona kubičnih metrov, s Plinovodi pa se pogovarjajo o nadgradnji zmogljivosti v Šempetru pri Gorici na 4,1 milijona kubičnih metrov plina na dan. Kako hitro bi lahko to nadgradnjo izvedli, ni jasno. Predstavniki ministrstva pa naj bi se prihodnji teden dobili z italijanskimi kolegi na temo možnosti povečanja dobav.
- Terminal v Omišalju na hrvaškem otoku Krk: Drugi vir pa je hrvaški terminal utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na Krku, ki ima sicer po poročanju portala Tportal.hr do konca leta 2027 zakupljenih 85 odstotkov kapacitet. Kupci plina so podjetja INA, HEP, MET Croatia Energy Trade, MVM CEenergy Croatia in PPD. Hrvaško državno elektro podjetje HEP in prodajalec plina PPD imata sicer tudi podjetji v Sloveniji. Vrtovec je dejal, da je zadnje pol leta v zvezi z madžarskim gospodarskim ministrom Tomislavom Čorićem, nazadnje sta se slišala včeraj. Napovedal je, da se aprila ponovno sestanejo tudi na temo plina, kakšnega dogovora pa tudi tu očitno še ni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje