Menu Item
Direktorica podjetja Varis Lendava Sabina Sobočan, ki ji je Združenje Manager podelilo naziv menedžerke leta, je v zadnjih sedmih letih podjetje vodila po poti hitre rasti. Lani so izdelali 3.100 kopalnic, večino v Nemčiji, in ustvarili 32 milijonov evrov prihodkov. Sobočan pravi, da na nemškem trgu že opažajo ohlajanje, saj so naročila manjša, dobave se zamikajo, verjame pa, da bodo zdrava podjetja tudi iz te krize izšla kot zmagovalci.
Leta 2015 ste prevzeli vodenje podjetja od očeta Štefana Sobočana, ki je od takrat prokurist. V šestih letih so se prihodki podjetja potrojili, z 11 na 32 milijonov evrov. Čemu pripisujete tako rast?
Pomembni so bili dobri temelji. Oče je podjetje vodil odlično in mi še danes stoji ob strani, tako da ga lahko kadarkoli vprašam za nasvet. Sama sem v podjetje prinesla sistem vključujočega vodenja: da sem več gradila na timskem delu, da smo se skupaj odločali.
Nedvomno pa je k rasti pripomoglo tudi to, da je bil Varis že takrat, ko sem prišla, eden najboljših proizvajalcev gotovih kopalnic. Od takrat je bila Evropa v obdobju gospodarske rasti, izvajale so se ogromne investicije. Večino prihodkov smo ustvarili v tujini, kjer smo dosegali tudi zelo dobre cene. Hkrati smo si nabrali nekaj močnih referenc, saj so naše kopalnice vgrajene v najprestižnejše hotelske verige. Splet vseh teh okoliščin se je zlil v hitro rast prihodkov.
Epidemija covida-19 je ni zmotila.
Mislim, da smo bili eno redkih podjetij, ki je delalo brez prekinitev in na novo zaposlovalo. Niti en dan nismo imeli zaprte proizvodnje. Razlog je v tem, da v našem poslu od podpisa pogodbe do same primopredaje gotovih kopalnic lahko pretečeta tudi dve leti ali več. Naši primarni kupci so namreč investitorji, velika gradbena podjetja. Pogodbe za projekte, ki smo jih zaključevali v času epidemije, so bile podpisane že precej prej in jih je bilo treba izvesti.
Pred leti ste napovedovali tudi širitev v segment lesenih kopalnic, kako je s tem?
Naš proizvodni portfelj zajema betonske, lahke (iz različnih materialov, op. a.) in kombinirane kopalnice. Pred tremi leti smo res začeli razvijati lesene gotove kopalnice in lesene module, zgradili tudi novo proizvodno halo, a trg na to še ni pripravljen. Z epidemijo – in tudi zaradi res velikega povpraševanja po obstoječih proizvodih – smo ta segment postavili na stranski tir. Zdaj čaka na primeren čas, da ga lansiramo na trg.
Ohlajanje na nemškem trgu
Zdaj smo na pragu novih negotovosti. Pri nas so gospodarski kazalci sicer še relativno pozitivni, a pričakovanja kažejo na ohlajanje. V Nemčiji pa vidimo že precej ostrejši upad naročil in znake recesije. Se vam zdi, da gremo proti krizi?
V krizi že smo. Kdor trdi, da nismo, ne pozna realne situacije. Naš največji trg je Nemčija, kjer imamo 15-odstotni tržni delež. Tam dejansko čutimo ohlajanje. Povpraševanje je, a za manjše objekte kot v preteklih letih. Recimo, dobili smo povpraševanje za hotel z 200 kopalnicami in dali ponudbo, a je investitor to preprojektiral v stanovanjski objekt ali manjši hotel s 50, 60 sobami. Tudi roki dobave opreme se zamikajo v leto 2023. Projekti, ki so se začeli izvajati pred krizo, se bodo tudi zaključili, pri novih projektih pa opažamo precej večjo previdnost zaradi energetske krize, vojne v Ukrajini …
Kako pa v svojem podjetju čutite energetsko krizo, torej precej povišane cene energentov?
Na srečo smo samooskrbni, kar zadeva elektriko, saj imamo sončno elektrarno. Kar zadeva plin, pa se strošek dviguje, a plin ni povezan s samim proizvodnim procesom. Se pa dvigujejo cene materialov in surovin, poleg tega se hitro spreminjajo, včasih v nekaj urah, tudi dobavni roki so vse daljši.
To seveda vpliva na načrtovanje. Mi damo ponudbo kupcu na podlagi trenutno veljavnih cen materialov, ko podpišemo pogodbo, so te že višje, ko se bo sama proizvodnja začela, pa bodo verjetno še višje. Prizadevamo si, da optimiziramo določene stroške, a dejstvo je, da podjetje ne more delati z minusom, zato menim, da bo pomembno, da tudi država čim prej ponudi podporne ukrepe.
Administracija ne dohaja tempa posla
Kaj pričakujete od države?
Gospodarstvo od politike in države želi več podjetniškega obnašanja. Da porabi toliko, kolikor se ustvari, in da vlaga v razvoj, inovacije. Če ne slediš trendom, te ni.
Vsekakor ostaja izziv davčne razbremenitve plač, da bi lahko zadržali kakovosten kader. Lahko bi povečali olajšave za raziskave in razvoj ter investicije.
Trenutno je zelo visoka zaposlenost, a bojim se, da bo v prihajajoči krizi veliko podjetij prisiljenih zaustaviti proizvodnjo. Temu bo sledilo pošiljanje delavcev na čakanje ali pa bodo odpuščanja. Mislim, da se mora politika več pogovarjati z gospodarstvom. Izvozniki moramo biti konkurenčni na tujem trgu. Če ukrepi v prihajajoči krizi ne bodo ustrezni, slovenska podjetja ne bodo konkurenčna in ne bomo mogli več prodati. To pa pomeni manj ustvarjenega dohodka in posledično manj prihodkov v državno blagajno.
Če pogledate Varis in ga primerjate s tujimi konkurenti, ki se borijo za iste posle, katera je vaša glavna konkurenčna pomanjkljivost, ki izhaja iz našega poslovnega okolja?
Poleg že omenjene obremenitve plač – za isti bruto naš delavec dobi manj kot v Avstriji ali Nemčiji – še zakonodajni okvir. Zakonodaja se sprejme, nato pa traja kar nekaj časa, preden se pripravijo podzakonski ati in obrazložitve. Podjetniki moramo sami plavati v tem morju pravil. V času koronavirusa smo mi nemoteno delali, delavci so hodili na teren v Nemčijo in upoštevati smo morali ogromno ukrepov. V podjetju smo bili prepuščeni sami sebi, nihče nam ni znal in mogel pomagati, saj so se stvari spreminjale iz dneva v dan. Ker smo blizu meje, imamo tudi zaposlene iz Hrvaške in Madžarske, a zanje na trenutke nismo vedeli, ali bodo lahko prišli čez mejo delat.
Tudi administracija, vezana na napotitev zaposlenih v tujino, je precej počasnejša od tempa v poslu. Včasih moraš z danes na jutri poslati delavca v tujino, a zaradi birokracije to ne gre. Vsaj znotraj Evropske unije bi to moralo teči hitreje.
Spremembe morajo biti jasne in razumljive, pred uvedbo preizkušene v praksi, saj papir marsikaj prenese.
Ena od 352 kopalnic v hotelu Tower One v Frankfurtu, ki jih je izdelal Varis Lendava.
V Elizejski palači o ženskah v gradbeništvu
V začetku leta vas je francoski predsednik Emmanuel Macron osebno povabil v Elizejsko palačo, kjer ste še z 20 drugimi podjetnicami podpisali deklaracijo za podporo večje enakosti spolov na delovnem mestu. Kako se je to zgodilo?
Sprva nisem vedela, po kakšnem ključu sem bila izbrana. Zadeva se je odvila zelo hitro. V nekaj dneh je bilo treba potrditi, si urediti prevoz.
Bila sem zelo počaščena, da me je izbrala Macronova ekipa. Po dogodku v Elizejski palači pa sem vseeno vprašala, zakaj so izbrali prav mene. Povedali so mi, da je bil dogodek del prizadevanj Francije, ki si je kot eno od prioritet v okviru predsedovanja Svetu Evropske unije postavila ozaveščati o neenakosti med spoloma. Potencialne udeleženke so iskali v medijih, kriterija sta bila, da gre za družinsko podjetje in netipično panogo. Moja zgodba ženske v gradbeništvu se jim je zdela prava za to. Na dogodku sem razložila zgodbo našega podjetja, ki zaposluje ženske na delovnem mestu fugirja, imeli smo tudi keramičarke, pleskarke.
Plus que jamais, l’Europe doit porter haut ses valeurs et les droits de ses citoyennes et citoyens. #8mars pic.twitter.com/MIuYYEizHk
— Élysée (@Elysee) March 8, 2022
Se vam zdi, da vam lahko to povabilo koristi tudi v poslu?
Varis na francoskem trgu še ni prisoten. Tudi zato se mi je zdelo francosko povabilo zanimivo, saj bi pričakovala, da bodo povabljenke iz podjetij, ki so tam že prisotna.
Verjamem, da nam to, da sem bila pri predsedniku Macronu, lahko da neko dodatno težo pri prodoru na trg. To bomo izkoristili. Po dogodku so bile tudi v Franciji volitve, zdaj pa spet aktivno delamo pri tem.
Mešani timi so precej bolj uspešni
Če se vrnem k neenakosti, je ta v menedžerskem cehu, ki mu pripadate, po vašem mnenju prisotna in problematična?
Delam v družinskem podjetju in tega ne čutim. Mislim, da je tu precej lažje prodreti na vodilni položaj kot pa na primer v državnih podjetjih. Vedno pa opozarjam, da ni dovolj, da nekoga izberemo za imenovanje na vodilni položaj ali napredovanje zaradi spola – ne glede to, ali gre za moškega ali žensko. Mora biti zaradi znanja, kompetenc, njegove želje, da to delo opravlja.
Še enkrat pa poudarjam, da ne maram govoriti samo o neenakosti v škodo žensk. V nekaterih podjetjih v vodstvu prevladujejo ženske. Dokazano je, da so mešani timi precej bolj uspešni.
Pravkar ste prejeli priznanje Združenja Manager za menedžerko leta. Podjetniki so danes pred velikimi izzivi, že sami ste dejali, da je težko sestaviti ponudbo, kaj šele poslovni načrt za prihodnje leto. Kaj bi jim svetovali v času turbulenc v makroekonomskem okolju?
Moj moto je, da ni zadeve, ki se je ne bi dalo narediti, in da je na vsak problem treba gledati kot na izziv. Tudi na trenutno energetsko krizo. Verjamem, da bomo zdrava podjetja, ki smo pravočasno zaznala tveganja in se primerno odzvala, iz krize izšla kot zmagovalci. Kriza naj nas poveže, pomagajmo si.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje